Medicinska sestra razkriva: »Lagala sem bolnikom«
Julie McFadden, nekdanja medicinska sestra na intenzivni negi, je zapustila klasični zdravstveni sistem, da bi pomagala pri razbijanju tabujev o smrti. Danes ozavešča o tej temi na družbenih omrežjih, napisala je tudi knjigo.
»Umirali so pred našimi očmi, mi pa smo se pretvarjali, da bo vse v redu,« pravi 42-letnica. Po skoraj desetletju dela na intenzivnem oddelku je ugotovila, da bolnikom ni mogla več gledati v oči – ko je vedela, da jim zdravstvo noče povedati resnice: da umirajo.
Danes o tem govori odkrito, neposredno in brez olepševanja. McFaddenova, ki se na spletu predstavlja kot Hospice Nurse Julie, želi ljudem razložiti, da je smrt lahko mirna, celo lepa – in predvsem naraven del življenja.
»Nihče ni govoril o smrti«
Julie je skoraj desetletje spremljala bolnike v intenzivni enoti, kjer se je vedno znova ponavljal enak vzorec: strojna oživljanja, invazivni postopki, zdravniške odločitve, ki niso vedno pomagale. Kaj pa jo je najbolj zmotilo? Molk.
»Imela sem občutek, da smo vsem lagali. Nihče ni govoril o smrti – kot da če o njej molčiš, je ni,« je dejala v intervjuju za revijo People. To razočaranje nad sistemom jo je pripeljalo do preobrata – zapustila je urgentno medicino in se posvetila hospicu. Tam je našla novo poslanstvo.
Smrt je treba razumeti, ne skrivati
McFaddenova ni želela, da bi bile njene izkušnje omejene le na paciente. Prijatelji, ki so skrbeli za umirajoče starše, so jo vedno znova prosili za razlago – in bili osupli nad preprostimi stvarmi, ki jih niso vedeli. »Mislila sem, da ljudje to že vedo. Niso,« pove.
Prvi video je posnela po obisku pri nečakinjah – in takoj je postal viralen. Brez načrta, brez strategije – samo z občutkom, da je čas, da se končno spregovori o tem, kar vsi prej ali slej doživimo. V nekaj tednih je pridobila na tisoče sledilcev, danes pa velja za eno ključnih osebnosti pri demistifikaciji smrti.
Telo ima naravne mehanizme za umiranje
V svojih objavah razbija najpogostejše mite: da umiranje nujno pomeni bolečino, da umirajoče »stradamo«, če ne jedo, da morajo vsi jemati morfij. Pojasnjuje, da ima telo naravne mehanizme za umirjanje: dvig kalcija povzroča zaspanost, telo samodejno preneha pošiljati signale lakote in žeje, pomanjkanje hrane sproži ketogenezo, ki sprošča endorfine in zmanjšuje bolečino.
»Umiranje ni vedno grozno. Lahko je zelo mirno, tudi brez zdravil,« pravi. A poudarja, da je to nekaj, kar se moramo naučiti razumeti – in sprejeti. »In za to je potrebna iskrenost,« pravi.
»Ljudje najbolj obžalujejo, da niso bolj cenili zdravja«
Pisateljica priznava, da delo ni enostavno. »Še vedno sem samo človek, včasih jokam v avtu po službi. A te povezave so vredne vsega,« pravi. Najbolj dragoceno zanjo je, ko vidi olajšanje na obrazu bolnikov, ko jih končno nekdo posluša.
Delo v hospicu je spremenilo tudi njen pogled na življenje. »Večina ljudi mi pove, da jim je žal, da niso bolj cenili trenutkov, ko jih ni nič bolelo, ko so lahko jedli, hodili, pili kavo in čutili okus. To je spremenilo moj vsakdan,« pravi.
Julie McFadden ostaja medicinska sestra – a tudi izjemna učiteljica in humanistka, ki dokazuje, da se da tudi o smrti govoriti odkrito, toplo in brez strahu.
Zelo brani članki v zadnjih tednih:
Priporočamo
Komentarji:
Priporočamo
