KONVENCIJA
Melania Trump spregovorila o komunistični Sloveniji (VIDEO)
O možu je govorila z izbranimi besedami in pozvala, naj oddajo glas zanj.
Odpri galerijo
Melania Trump. FOTO: Kevin Lamarque, Reuters
Prva dama ZDA Melania Trump je kot glavna govornica drugega dne nacionalne konvencije republikanske stranke svojega moža Donalda Trumpa prikazala kot avtentičnega vodjo in neutrudnega borca za Ameriko ter dejala, da bo s ponosom ponovno oddala svoj glas zanj na predsedniških volitvah 3. novembra.
Njene besede so skupaj z drugimi nastopajočimi drugega dne konvencije Američanom podale izjemno lepo podobo predsednika Trumpa, zaradi česar se zdi čudno, da lahko zaostaja v anketah za demokratom Josephom Bidnom.
Trump je v torek celo pomilostil bančnega roparja Jona Ponderja, ki je po odsluženi kazni v Las Vegasu ustanovil neprofitno organizacijo za pomoč nekdanjim kaznjencem. Ponder je nastopil na konvenciji z agentom FBI, ki ga je aretiral.
Trump je konvencijo izkoristil tudi za to, da pokaže svetu, da ni tako proti priseljencem, kot govorijo njegove izjave in politika njegove vlade. Na posnetku prisege, ki jo je v Beli hiši vodil vršilec dolžnosti ministra za domovinsko varnost Chad Wolff, se Trump pogovarja s petimi novimi državljani iz Bolivije, Libanona, Indije, Sudana in Gane in jim razloži, da ni večje časti na svetu kot postati državljan ZDA.
»Imate predsednika, ki se ne bo nikoli nehal boriti za vas in vaše družine,« je dejala prva dama, ki je bila ena redkih, ki so sploh omenili pandemijo novega koronavirusa, med katero je v ZDA umrlo že 178.000 ljudi. Žrtvam virusa je izrazila sočutje in dodala, da je ganjena, ko vidi, kako Američani v težkih trenutkih vedno stopijo skupaj in si pomagajo.
V govoru je opisala tudi svojo pobudo Bodi najboljši ter izjemen ponos, ki ga je čutila, ko je leta 2005 postala državljanka ZDA. Omenila je svoje odraščanje v komunistični Sloveniji in se zahvalila staršema za vse.
»Če vam je všeč ali ne, vsaj vedno veste, kaj misli. To pa zato, ker je pristna oseba, ki ima rada državo in ljudi in si jo želi še naprej izboljševati. Želi si le blaginje za državo in ne zapravlja časa s politiko,« je dejala Trumpova.
Njen govor, v katerem ni napadala Bidna, je pa nekajkrat udarila po medijih, je bil najbolj pozitiven od vseh doslej na konvenciji. Njen naglas in nekaj napak pri branju s telepromterja pa so za Američane delovali tako, kot je opisala moža – pristno. Govorila je na Rožnem vrtu Bele hiše, ki so ga pod njenim vodstvom pred kratkim prenovili. Spremljalo ga je okrog 50 ljudi, ki so bili brez mask in varnostne razdalje. Bela hiša je zatrdila, da so bili vsi testirani. Govor je s ponosom in z zadovoljstvom spremljal tudi Trump, ki je užival v številnih pohvalah svoje žene.
Konvencijo, ki poteka tehnično v Charlottu, dejansko pa bolj iz Washingtona in drugih delov ZDA, je navdušil najstnik iz Kentuckyja Nicholas Sandman, ki je uspešno tožil Washington Post in CNN zaradi poročanja o njegovem soočenju s protestniki v Washingtonu. Sandman je poudaril, da je tudi Trump žrtev krivičnih medijev.
Kmet iz Wisconsina Cris Peterson, ki proizvaja mleko, je hvalil kmetijsko in trgovinsko politiko Trumpa in trdil, da je prispevala k okrevanju mlečne industrije, čeprav je leta 2018 šlo v stečaj 700 mlekarjev Wisconsina zaradi upada izvoza v Mehiko in Kanado.
Aktivistka proti splavu Abby Johnson, ki je znana po izjavi, da morajo žene pri volitvah poslušati navodila moža, je pozvala k zavrnitvi demokratov, ki splav podpirajo.
Vnukinja pokojnega evangelista Billyja Grahama Cissie Graham je zatrdila, da je za vernike Trump edina izbira, ker pri demokratih zanje ni prostora, saj napadajo vero in ustavo.
Prvi temnopolti pravosodni minister v zgodovini Kentuckyja Daniel Cameron je opozoril, da temnopolti volivci niso monolit in ni treba, da podpirajo le demokrate, Bidnu neposredno pa je dejal: »Poglej me. Črn sem. Nismo vsi isti, gospod. Nisem v verigah. Moja pamet je moja. Ne moreš mi govoriti, kako naj volim zaradi barve moje kože,« je dejal Cameron.
Nastopila pa ni Mary Ann Mendoza, ki so jo črtali s seznama govornikov zadnji trenutek, potem ko so odkrili, da je svoje sledilce na twitterju usmerjala na protisemitske objave. Mendoza bi nastopila z videom, v katerem napada nezakonite priseljence. Njenega sina je leta 2014 v prometni nesreči ubil pijan nezakoniti priseljenec.
Očeta sta hvalila skupaj s kritikami demokratov tudi hči Tiffanny in sin Eric, največ razburjenja pa je povzročil nastop državnega sekretarja Mika Pompea. Nastopil je z govorom, posnetim med uradnim obiskom Izraela.
S tem je prekinil več kot 70-letno tradicijo, da se državni sekretarji ne vpletajo v notranjo politiko ZDA, in prekršil lastno navodilo uslužbencem State Departmenta, naj se politično ne izpostavljajo, ker je to v nasprotju z zakonom.
Demokrati so že napovedali preiskavo, ki se bo pridružila poplavi drugih proti Trumpu in njegovi vladi. Pompeo je v govoru hvalil Trumpovo zunanjo politiko Najprej Amerika, njegovo odločnost do Rusije in Kitajske ter Irana in zagotovil, da je Amerika danes bolj varna kot prej.
Hvalil je Trumpovo podporo Izraela in »zmago« nad Islamsko državo ter obrambo ZDA pred kitajsko agresijo. »Morda ni priljubljen v vsaki tuji prestolnici, vendar pa njegova politika deluje,« je zagotovil Pompeo.
Njene besede so skupaj z drugimi nastopajočimi drugega dne konvencije Američanom podale izjemno lepo podobo predsednika Trumpa, zaradi česar se zdi čudno, da lahko zaostaja v anketah za demokratom Josephom Bidnom.
Melania in Donald Trump. FOTO: Kevin Lamarque, Reuters
Trump je v torek celo pomilostil bančnega roparja Jona Ponderja, ki je po odsluženi kazni v Las Vegasu ustanovil neprofitno organizacijo za pomoč nekdanjim kaznjencem. Ponder je nastopil na konvenciji z agentom FBI, ki ga je aretiral.
Trump je konvencijo izkoristil tudi za to, da pokaže svetu, da ni tako proti priseljencem, kot govorijo njegove izjave in politika njegove vlade. Na posnetku prisege, ki jo je v Beli hiši vodil vršilec dolžnosti ministra za domovinsko varnost Chad Wolff, se Trump pogovarja s petimi novimi državljani iz Bolivije, Libanona, Indije, Sudana in Gane in jim razloži, da ni večje časti na svetu kot postati državljan ZDA.
»Imate predsednika, ki se ne bo nikoli nehal boriti za vas in vaše družine,« je dejala prva dama, ki je bila ena redkih, ki so sploh omenili pandemijo novega koronavirusa, med katero je v ZDA umrlo že 178.000 ljudi. Žrtvam virusa je izrazila sočutje in dodala, da je ganjena, ko vidi, kako Američani v težkih trenutkih vedno stopijo skupaj in si pomagajo.
V govoru je opisala tudi svojo pobudo Bodi najboljši ter izjemen ponos, ki ga je čutila, ko je leta 2005 postala državljanka ZDA. Omenila je svoje odraščanje v komunistični Sloveniji in se zahvalila staršema za vse.
»Če vam je všeč ali ne, vsaj vedno veste, kaj misli. To pa zato, ker je pristna oseba, ki ima rada državo in ljudi in si jo želi še naprej izboljševati. Želi si le blaginje za državo in ne zapravlja časa s politiko,« je dejala Trumpova.
Njen govor, v katerem ni napadala Bidna, je pa nekajkrat udarila po medijih, je bil najbolj pozitiven od vseh doslej na konvenciji. Njen naglas in nekaj napak pri branju s telepromterja pa so za Američane delovali tako, kot je opisala moža – pristno. Govorila je na Rožnem vrtu Bele hiše, ki so ga pod njenim vodstvom pred kratkim prenovili. Spremljalo ga je okrog 50 ljudi, ki so bili brez mask in varnostne razdalje. Bela hiša je zatrdila, da so bili vsi testirani. Govor je s ponosom in z zadovoljstvom spremljal tudi Trump, ki je užival v številnih pohvalah svoje žene.
Konvencijo, ki poteka tehnično v Charlottu, dejansko pa bolj iz Washingtona in drugih delov ZDA, je navdušil najstnik iz Kentuckyja Nicholas Sandman, ki je uspešno tožil Washington Post in CNN zaradi poročanja o njegovem soočenju s protestniki v Washingtonu. Sandman je poudaril, da je tudi Trump žrtev krivičnih medijev.
Kmet iz Wisconsina Cris Peterson, ki proizvaja mleko, je hvalil kmetijsko in trgovinsko politiko Trumpa in trdil, da je prispevala k okrevanju mlečne industrije, čeprav je leta 2018 šlo v stečaj 700 mlekarjev Wisconsina zaradi upada izvoza v Mehiko in Kanado.
Aktivistka proti splavu Abby Johnson, ki je znana po izjavi, da morajo žene pri volitvah poslušati navodila moža, je pozvala k zavrnitvi demokratov, ki splav podpirajo.
Vnukinja pokojnega evangelista Billyja Grahama Cissie Graham je zatrdila, da je za vernike Trump edina izbira, ker pri demokratih zanje ni prostora, saj napadajo vero in ustavo.
Prvi temnopolti pravosodni minister v zgodovini Kentuckyja Daniel Cameron je opozoril, da temnopolti volivci niso monolit in ni treba, da podpirajo le demokrate, Bidnu neposredno pa je dejal: »Poglej me. Črn sem. Nismo vsi isti, gospod. Nisem v verigah. Moja pamet je moja. Ne moreš mi govoriti, kako naj volim zaradi barve moje kože,« je dejal Cameron.
Nastopila pa ni Mary Ann Mendoza, ki so jo črtali s seznama govornikov zadnji trenutek, potem ko so odkrili, da je svoje sledilce na twitterju usmerjala na protisemitske objave. Mendoza bi nastopila z videom, v katerem napada nezakonite priseljence. Njenega sina je leta 2014 v prometni nesreči ubil pijan nezakoniti priseljenec.
Očeta sta hvalila skupaj s kritikami demokratov tudi hči Tiffanny in sin Eric, največ razburjenja pa je povzročil nastop državnega sekretarja Mika Pompea. Nastopil je z govorom, posnetim med uradnim obiskom Izraela.
S tem je prekinil več kot 70-letno tradicijo, da se državni sekretarji ne vpletajo v notranjo politiko ZDA, in prekršil lastno navodilo uslužbencem State Departmenta, naj se politično ne izpostavljajo, ker je to v nasprotju z zakonom.
Demokrati so že napovedali preiskavo, ki se bo pridružila poplavi drugih proti Trumpu in njegovi vladi. Pompeo je v govoru hvalil Trumpovo zunanjo politiko Najprej Amerika, njegovo odločnost do Rusije in Kitajske ter Irana in zagotovil, da je Amerika danes bolj varna kot prej.
Hvalil je Trumpovo podporo Izraela in »zmago« nad Islamsko državo ter obrambo ZDA pred kitajsko agresijo. »Morda ni priljubljen v vsaki tuji prestolnici, vendar pa njegova politika deluje,« je zagotovil Pompeo.
