Meteorit eksplodiral nad morjem

Satelitski posnetki so pokazali presenetljiv pogled na drugo najmočnejšo eksplozijo meteorita oziroma bolida v 21. stoletju. Bilo je 18. decembra 2018, ko je iz vesolja prihajajoča skala eksplodirala 26 kilometrov nad površjem našega planeta.


Pri eksploziji nad ledenimi vodami Beringovega morja se je sprostilo za 173 kiloton energije, kar je pomenilo več kot desetkrat večjo količino energije, ki se je sprostila pri atomski bombi, ki so jo Američani med drugo svetovno vojno leta 1945 vrgli na japonsko Hirošimo.
 

Bolid zaznali samo sateliti

Samo en podoben padec meteorita so zabeležili po letu 2000: 13. februarja 2013 je eksplozija meteorita v zraku nad ruskim mestom Čeljabinsk povzročila udarni val, 1200 ljudi je bilo ranjenih, večino poškodb se povzročili delci razbitih oken.


V nasprotju z dogodkom pri Čeljabinsku ni nihče na zemeljski površini zaznal meteorja nad Beringovim morjem. Tudi zato, ker gre za oddaljeno geografsko območje: Beringovo morje leži med oddaljenim zahodnim delom Rusije in Aljasko. Pa vendar ni ostal neopažen.

Nasin zelo produktivni in dolgoživi satelit, namenjen opazovanju Zemlje in zato poimenovan Terra, je meteor zaznal z dvema instrumentoma, in sicer večslikovnim spektrometrom (MISR) ter spektralnim radiometrom srednje ločljivosti (MODIS). Strokovnjaki so nekaj posnetkov sestavili v kratek filmski prikaz, ki ga je Nasa pred kratkim dala v javnost. Eksplozijo je zaznal tudi japonski meteorološki satelit Himavari 8 (sončnica v japonščini), ki opazuje Zemljo iz oddaljenosti 36.000 kilometrov od površine planeta.


Predmet, ki je povzročil nastanek ognjene krogle ali bolida, je bil verjetno dolg kakih 10 metrov in težak skoraj 1350 ton. Tako vsaj menijo Nasini vesoljski strokovnjaki. Vesoljska skala je vstopila v atmosfero planeta s hitrostjo 115.200 kilometrov na uro. Meteor iz Čeljabinska je bil ob dramatičnem srečanju z Zemljo velik 20 metrov, eksplozija tega nebesnega objekta pa je sprostila 440 kiloton energije, kar je več kot dvakrat toliko kot najnovejši primer.


Nič v primerjavi s tistim z eksplozijo leta 1908 nad Sibirijo: bil naj bi asteroid, velik vsaj 40 metrov. Nekateri celo menijo, da je šlo za padec kometa. No, sprostilo se je za kar 185-krat več energije kot pri atomski bombi, ki je padla na Hirošimo, uničenih je bilo 2000 kvadratnih kilometrov gozda. Slednje predstavlja površino skoraj desetine Slovenije. Padec tega nebesnega telesa je najmočnejši tak trk nekega vesoljskega telesa v zabeleženi zgodovini.


Seveda pa pri tem nimajo nič bogovi, ki bi bili Rusiji nenaklonjeni. Rusija pač dobi na svoje površje več vesoljskih kamnov iz povsem preprostega razloga: je država z največjo površino na planetu.