IZUMIRANJE
Metuljev skoraj ni več
Zaradi dviga temperature v deževnem gozdu manj žuželk. Posledice so lahko katastrofalne.
Odpri galerijo
Žuželke po svetu so v veliki nevarnosti, kaže vse več znanstvenih dolgoročnih raziskav, ki opozarjajo na dramatičen upad števila nevretenčarjev. Leta 2014 je mednarodna skupina biologov ocenila, da se je število nevretenčarjev, denimo hroščev in čebel, znižalo za kar 45 odstotkov. Na območjih, za katera obstajajo dolgoročni podatki, denimo za Evropo, število žuželk upada: lanska raziskava v Nemčiji je odkrila, da je v nekaj desetletjih število letečih žuželk upadlo za kar 76 odstotkov!
No, nova raziskava, objavljena v Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS), kaže, da število žuželk upada tudi na območju obeh Amerik. Avtorji raziskave menijo, da so za izginotje tropskih žuželk krive podnebne spremembe. Študija je alarm, pravi David Wagner z univerze Connecticut: »Fenomen bi lahko bil precej večji in bi ga lahko opazili v različnih ekosistemih. Objavljeni članek me je zelo vznemiril.«
Bradford Lister, biolog s politehniškega inštituta Renesselaer v New Yorku, od 70. let proučuje žuželke v deževnih gozdovih Portorika. Ptice in žabe prosperirajo pod smaragdnimi krošnjami. Gozd El Yunque je dobro zaščiten. Španski kralj Alfonso XII. ga je že v 19. stoletju razglasil za zaščiten kraljevski rezervat. Nekaj desetletij pozneje ga je Theodore Roosevelt razglasil za nacionalni rezervat, El Yunque je tako postal edini deževni gozd v sestavu nacionalnih gozdov Amerike.
»V letih 1976 in 1977 smo raziskali tamkajšnji živalski svet, žuželke in živali, ki se z njimi hranijo, kot so ptice, žabe, kuščarji,« pravi Lister, ki se je s kolegom Andrésom Garcío, ekologom z univerze v mehiški prestolnici, vrnil 40 let pozneje. Zaskrbelo ju je, kar sta videla. »Takoj ko sva stopila v gozd, nama je bilo jasno, da je manj ptic. Metuljev skoraj ni več.« Še enkrat sta preštela žuželke in druge nevretenčarje, vključila tudi členonožce, kot so pajki in stonoge. Lovila sta jih s pomočjo lepljivih plošč ter s ščetkami zbirala bitja, ki lazijo po vegetaciji. Vse tehnike so razkrile, da se je število žuželk od 1976. močno zmanjšalo: od januarja 1977 do januarja 2013 se je odstotek ujetih živali zmanjšal za skoraj dve tretjini. »Upada število vseh vrst, metuljev, kobilic, pajkov in drugih.«
Entomolog z univerze v Louisiani Timothy Schowalter proučuje džunglo od leta 1990, ti podatki sovpadajo z njegovim delom: »Rezultati so zares šokantni.« Za okoli 30 odstotkov se je zmanjšalo število kuščarjev, ki se hranijo z žuželkami, prav tako število ptic. Število posebne vrste lastovice, ki se hrani skoraj izključno z žuželkami in je značilna za Portoriko, se je zmanjšalo za skoraj 90 odstotkov!
Lister in García za to krivita podnebne spremembe: v zadnjih štirih desetletjih se je temperatura v pragozdovih povišala za dve stopinji. Medtem ko so se nekatere živali prilagodile, so žuželke, ki ne morejo regulirati telesne temperature, izginile. Nedavna študija Scotta Merrilla z univerze Vermont o klimatskih spremembah in žuželkah predvideva še nadaljnji upad tropskih žuželk.
»Stanje vzbuja skrb, položaj ni dober,« pravi Merrill in še, da ima svet le še deset let, da nekaj ukrene: »Pohiteti moramo, a v Washingtonu nas nihče ne posluša. Pa nas bodo morali začeti, saj bodo kmalu v nevarnosti zaloge hrane.« Kar 35 odstotkov setve na svetu je neposredno odvisne od opraševalcev, čebel.
No, nova raziskava, objavljena v Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS), kaže, da število žuželk upada tudi na območju obeh Amerik. Avtorji raziskave menijo, da so za izginotje tropskih žuželk krive podnebne spremembe. Študija je alarm, pravi David Wagner z univerze Connecticut: »Fenomen bi lahko bil precej večji in bi ga lahko opazili v različnih ekosistemih. Objavljeni članek me je zelo vznemiril.«
Bradford Lister, biolog s politehniškega inštituta Renesselaer v New Yorku, od 70. let proučuje žuželke v deževnih gozdovih Portorika. Ptice in žabe prosperirajo pod smaragdnimi krošnjami. Gozd El Yunque je dobro zaščiten. Španski kralj Alfonso XII. ga je že v 19. stoletju razglasil za zaščiten kraljevski rezervat. Nekaj desetletij pozneje ga je Theodore Roosevelt razglasil za nacionalni rezervat, El Yunque je tako postal edini deževni gozd v sestavu nacionalnih gozdov Amerike.
»V letih 1976 in 1977 smo raziskali tamkajšnji živalski svet, žuželke in živali, ki se z njimi hranijo, kot so ptice, žabe, kuščarji,« pravi Lister, ki se je s kolegom Andrésom Garcío, ekologom z univerze v mehiški prestolnici, vrnil 40 let pozneje. Zaskrbelo ju je, kar sta videla. »Takoj ko sva stopila v gozd, nama je bilo jasno, da je manj ptic. Metuljev skoraj ni več.« Še enkrat sta preštela žuželke in druge nevretenčarje, vključila tudi členonožce, kot so pajki in stonoge. Lovila sta jih s pomočjo lepljivih plošč ter s ščetkami zbirala bitja, ki lazijo po vegetaciji. Vse tehnike so razkrile, da se je število žuželk od 1976. močno zmanjšalo: od januarja 1977 do januarja 2013 se je odstotek ujetih živali zmanjšal za skoraj dve tretjini. »Upada število vseh vrst, metuljev, kobilic, pajkov in drugih.«
V portoriškem deževnem gozdu je manj ptic in metuljev.
Entomolog z univerze v Louisiani Timothy Schowalter proučuje džunglo od leta 1990, ti podatki sovpadajo z njegovim delom: »Rezultati so zares šokantni.« Za okoli 30 odstotkov se je zmanjšalo število kuščarjev, ki se hranijo z žuželkami, prav tako število ptic. Število posebne vrste lastovice, ki se hrani skoraj izključno z žuželkami in je značilna za Portoriko, se je zmanjšalo za skoraj 90 odstotkov!
Lister in García za to krivita podnebne spremembe: v zadnjih štirih desetletjih se je temperatura v pragozdovih povišala za dve stopinji. Medtem ko so se nekatere živali prilagodile, so žuželke, ki ne morejo regulirati telesne temperature, izginile. Nedavna študija Scotta Merrilla z univerze Vermont o klimatskih spremembah in žuželkah predvideva še nadaljnji upad tropskih žuželk.
45 odstotkov manj kot pred 35 leti je nevretenčarjev.
»Stanje vzbuja skrb, položaj ni dober,« pravi Merrill in še, da ima svet le še deset let, da nekaj ukrene: »Pohiteti moramo, a v Washingtonu nas nihče ne posluša. Pa nas bodo morali začeti, saj bodo kmalu v nevarnosti zaloge hrane.« Kar 35 odstotkov setve na svetu je neposredno odvisne od opraševalcev, čebel.