Milijarder, ki ni bil niti za policista

Skupina Alibaba je podrla še en rekord. V nedeljo, 11. novembra, na t. i. kitajski dan samskih, je v 24 urah zaslužila 213,5 milijarde juanov (26,9 milijarde evrov) in s tem podrla lastni lanski rekord v prodaji v enem samem dnevu. Že začelo se je fantastično: v prvi minuti in 25 sekundah so ljudje na Alibabovih spletnih trgovinah, kot so Tmall, Taobao in AliExpress, nakupili za milijardo dolarjev izdelkov – od mleka v prahu prek iphonov do pohištva –, v dobri uri pa že za več kot deset milijard. Samo Alibabov plačilni sistem oziroma digitalna denarnica Alipay je zabeležila 1,48 milijarde transakcij oziroma kar 256.000 na sekundo. Skupno število odpravljenih poštnih pošiljk je na koncu preseglo milijardo. Za lažjo predstavo: kitajski dan samskih je največji nakupovalni dogodek na planetu in je kar štirikrat večji od ameriškega črnega petka in kiber ponedeljka, ki sta v zadnjih letih postala zelo priljubljena tudi pri nas.

Niso jih jemali resno

Zgodba o uspehu se je začela leta 1999, ko je Jack Ma s skupino prijateljev ustanovil spletno stran alibaba.com, ki je bila prvenstveno namenjena lažjemu poslovanju kitajskih proizvajalcev z naročniki v tujini. Prej je že postavljal spletne strani za kitajska podjetja, čeprav priznava, da nikoli ni napisal niti ene same vrstice strojne kode, prvi računalnik pa si je kupil šele pri 33 letih.


Alibaba je iz posredniške spletne strani zrasla v multinacionalko, ki deluje v 200 državah in ozemljih sveta. Ne ukvarja se le s spletno trgovino, ampak tudi z naložbami in drugimi finančnimi storitvami, oblačnimi storitvami, takojšnjim sporočanjem, pretakanjem glasbe in filmov, umetno inteligenco, založništvom oziroma produkcijo zabavnih vsebin in še kaj bi se našlo, v prihodnjih letih pa namerava razviti globalno logistično mrežo. Ko je Alibaba leta 2014 stopila na newyorško borzo, je nabrala kar 25 milijard dolarjev, kar je še vedno doslej najuspešnejša prva javna ponudba delnic (IPO), vrednost družbe ob koncu trgovanja pa je zrasla na 231 milijard dolarjev. Po tržni vrednosti skupina Alibaba zdaj zaseda sedmo mesto na svetu, januarja letos pa je postala druga azijska korporacija za medijskim velikanom Tencentom, ki je presegla tržno vrednost pol bilijona (500 milijard) dolarjev.


Obstaja tudi (resnična) anekdota, kako je Meg Whitman, (nekdanja) izvršna direktorica eBaya, pred leti dejala, da Alibabe ne jemljejo kot grožnje, saj da gre za »majhno konkurenco, ki jih grizlja v podplate«. A ta mala grizljajoča riba je v nekaj letih s Kitajske dobesedno pregnala eBay, ta se je s tamkajšnjega trga poslovil leta 2007, ker preprosto ni mogel konkurirati – komu drugemu kot Alibabovemu Taobau.

Zavrnitvam je sledil uspeh

Jack Ma se je rodil leta 1964 kot Ma Yun v mestu Hanghzou v kitajski provinci Zheijang. Že od mladih nog ga je zanimala angleščina, zato je še kot mulec vodil tuje turiste po Hanghzouju in si pozneje z nekaterimi tudi dopisoval. Tedaj se ga je prijelo ime Jack, saj tujci niso znali izgovoriti njegovega imena. Po srednji šoli je hotel študirati, a je trikrat padel na sprejemnih izpitih, preden je bil končno sprejet na lokalno pedagoško fakulteto, kjer je leta 1988 diplomiral iz angleščine. Po diplomi je predaval angleščino in mednarodno trgovino na univerzi Dianzi v Hangzhouju, vmes pa je po lastnih besedah kar desetkrat zaprosil za vpis na poslovno fakulteto univerze Harvard, a je bil vsakokrat zavrnjen.

Pred spletno kariero in Alibabo je Ma oddal več kot 30 prošenj za najrazličnejša delovna mesta – in bil povsod zavrnjen, je pred tremi leti povedal v intervjuju za poslovno medijsko mrežo Bloomberg. »Iskal sem službo na policiji, pa so mi rekli, da nisem dovolj dober. Šel sem celo v KFC (verigo restavracij s hitro hrano Kentucky Fried Chicken), ko se je odprl v mojem mestu. Prijavilo se je 24 ljudi; 23 so jih zaposlili, samo mene ne …«

Pivo in Kitajska

V prvi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja je Jack Ma odkril internet. V tistih časih običajni Kitajci o internetu niso vedeli nič, na zahodu pa sta se komaj dobro zagnala Yahoo in Netscape (iskalnik in brskalnik). Kakor je v svoji knjigi Kitajski sen zapisala strokovnjakinja za kitajski srednji razred Helen H. Wang, je Ma leta 1995 med obiskom v ZDA prvič uporabil osebni računalnik, povezan s svetovnim spletom. V iskalnik je vtipkal geslo »pivo« in dobil seznam zadetkov. Nato je vtipkal »pivo« in »Kitajska« in – zadetkov ni bilo. To mu je dalo misliti. Začutil je priložnost, saj se mu je zdelo, da bo ta »internetna zadeva« spremenila svet. Ko se je vrnil domov, si je sposodil nekaj denarja, da je postavil (menda) prvo komercialno spletno stran na Kitajskem, imenovano China Pages, ki je bila kot nekakšen spletni imenik kitajskih podjetij.

China Pages ni bil ravno veliki uspeh za Jacka. Spletna stran je delovala na strežniku v Majevem stanovanju v Hangzhouju prek izjemno počasne analogne telefonske linije. Na prvi dan delovanja so menda čakali tri ure in pol, da se je naložilo pol strani. Ker je denar hitro šel, se je Ma zaposlil na ministrstvu za zunanjo trgovino in gospodarsko sodelovanje, dokler ni s prijatelji zbral dovolj denarja (600 dolarskih tisočakov), da je zagnal lastno podjetje.


Iz vseh zavrnitev in neuspehov se je Ma naučil vztrajnosti. Zdaj je dvajseti najbogatejši zemljan in drugi najbogatejši Kitajec (pred njim je le ustanovitelj in šef Tencenta Ma Huateng), njegovo premoženje pa ocenjujejo na 39 milijard dolarjev (dobrih 34 milijard evrov). Ameriška poslovna revija Forbes ga med drugim uvršča tudi med najvplivnejše zemljane. A kljub bogastvu ostaja skromen in prizemljen, zasluge za uspeh Alibabe pa pripisuje svojim zaposlenim. »Sem čisto navaden človek. V bistvu me je kar sram, saj se zdi, kot da si lastim zasluge ekipe. Oni so tisti, ki res delajo, jaz jih le spodbujam,« je dejal leta 2007 v intervjuju za International Herald Tribune.

Težave s ponaredki

Seveda pa pri tako veliki korporaciji ne gre brez zapletov. Februarja 2011 je izbruhnila aferica, ko se je razvedelo, da je več kot 2000 trgovcev s statusom Alibabovega »zlatega dobavitelja«, ki naj bi potrjeval njihovo kakovost, ogoljufalo nič hudega sluteče kupce. Afera je tedaj odnesla šefa portala alibaba.com Yan Limina in še več menedžerjev.


Maja 2012 so ameriški varnostni organi na spletni strani alibaba.com pod krinko objavili oglas »ameriškega posrednika«, ki je hotel kupiti uran. Avgusta naslednjega leta so v New Yorku aretirali Patricka Campbella iz Sierre Leone, ki je bil pripravljen priskrbeti tisoč ton t. i. rumene pogače, ki vsebuje uranov oksid, in jo zapakirano kot mineralni kromit prepeljati iz Sierre Leone v Iran. Pozneje se je pokazalo, da je bilo v vzorcih le malo urana, Campbell pa je bil oproščen. Potem je tu še problem ponaredkov. Ameriški urad za trgovino je leta 2016 Alibabovo spletno trgovino Taobao uvrstil na seznam »ponarejevalskih platform«, na katerem je tudi razvpita spletna stran za izmenjavo datotek Pirate Bay. AliExpress je prav tako žrtev prodajalcev ponaredkov, pri čemer pa mu očitajo, da kupcem pogosto noče vrniti plačane kupnine, kadar cariniki zaplenijo ponarejen izdelek ali pa prodajalci poberejo denar in izginejo. Kritike še posebno moti dejstvo, da se pri Alibabi ne trudijo pretirano ustaviti tovrstnega početja.

Štiriinpetdesetletni Ma je septembra letos napovedal, da se bo v enem letu umaknil s čela skupine Alibaba in vajeti prepustil dosedanjemu izvršnemu direktorju Danielu Zhangu, ki velja za človeka, ki je iz dneva samskih naredil megaprodajno uspešnico. Ma naj bi se posvetil filantropiji, po zgledu ustanovitelja in nekdanjega šefa Microsofta Billa Gatesa pa je že ustanovil svojo fundacijo, posvečeno izobraževanju.