KURIR
Miloševićeva hčerka po 18 letih prekinila molk
Spregovorila je o zadnjih besedah z očetom in o tem, da je prekinila odnose z materjo in bratom.
Odpri galerijo
Marija Milošević je prepričana je, da je njen oče naredil napako, ker je postal predsednik države. »Biti predsednik Srbije je peklensko delo,« je dejala in se vprašala, koliko je sploh srbskih voditeljev, ki so doživeli starost, in koliko jih je sploh umrlo naravne smrti. FOTO: REUTERS
V ekskluzivnem intervjuju za srbski Kurir je po 18 letih molka za medije spregovorila hči nekdanjega srbskega predsednika Slobodana Miloševića Marija Milošević. Spregovorila je podrobnostih iz zadnjega pogovora z očetom, odgovorila pa je tudi na vprašanje, zakaj se iz Črne gore, kjer je od leta 2001, nikoli ne bo vrnila v Srbijo. »Žal mi je, da sem se leta 1965 rodila v Beogradu in tam preživela prvih 36 let svojega življenja.« Na vprašanje, zakaj se noče vrniti v Srbijo, odgovarja, da bi lahko o vseh razlogih napisala knjigo, pa tudi o tem, zakaj se ne videva več z materjo Miro Marković in bratom Markom Miloševićem, ki živita v Rusiji.
Novinarja Kurirja je zanimalo, ali se njen oče po njenem mnenju ne bi smel predati haaškemu sodišču. »On ni bil prijet zaradi haaške obtožnice, ampak po nalogu takratnega glavnega carinika zato, ker je delavcem v tekstilni industriji dal denar, ki ga je dobil iz carine. Srbskim oblastem se je predal po tem, ko je dobil zagotovila Vojislava Koštunice, Zorana Đinđića in Milana Milutinovića, da ga ne bodo izročili nobenemu tujemu sodišču. Nato je junija 2001 dobil obtožnico haaškega sodišča, ki je ni nikoli prevzel, in visi v beograjskem zaporu,« je dejala Marija, ki pravi, da so ga potem na srbski verski praznik ugrabili Srbi in neustavno izročili haaškemu sodišču.
Z očetom se je nazadnje slišala v večernih urah 10. marca 2006. »Jutri se ti bom javil bolj zgodaj, ker je sobota,« ji je rekel, naslednji dan pa umrl. Prepričana je, da je bil njen oče zastrupljen in da je vzrok za uradno smrt lažen. Pri tem je navedla izpoved profesorja Vukašina Andrića. Zastrupitev je menda potrdil tudi francoski vojaški zdravnik Patrick Barie, ki je bil član zdravniške ekipe, ki je leta 2005 v haaškem zaporu pregledala Miloševića. »Nedvomno gre za uboj po naročilu sodišča ob pomoči zdravnikov. Da je imel v telesu droperidol, so potrdile tudi toksične analize na Institutu za sodno medicino Univerzitetne klinike v Bonnu, rezultat analize pa je prišel šele dva meseca pozneje.«
Komentirala je tudi 90. leta prejšnjega stoletja. »Pri nas v Zvezni republiki Jugoslaviji sicer ni bilo vojne, je pa bila inflacija, ampak zaradi sankcij, ki so nam jih uvedli zaradi vojn v sosedstvu. Kar pa se likvidacij ljudi z nasprotnimi prepričanji tiče: ubiti so bili jugoslovanski vojaški minister, ubit je bil generalni direktor policije, ubit je bil generalni sekretar stranke JUL (vodila jo je Mira Marković, op. p.), ubit je bil direktor jugoslovanske letalske družbe ... To so bili očetovi politični somišljeniki. Vidim pa, da so še dan danes živi očetovi politični nasprotniki. Toliko o likvidacijah.« Pri vsem tem jo je najbolj presenetil njen nekdanji prijatelj in podnajemnik Nikola Antić, po poklicu ginekolog. Ko je 5. oktobra 2000 padel Miloševićev režim, je pokazal svoj pravi obraz. Po njenih besedah se je vse od takrat naprej zlizal z vsakim, ki je bil na oblasti, nato pa ji je s pomočjo mahinacij ukradel še stanovanje, da bi imel v njem svojo kliniko.
Novinarja Kurirja je zanimalo, ali se njen oče po njenem mnenju ne bi smel predati haaškemu sodišču. »On ni bil prijet zaradi haaške obtožnice, ampak po nalogu takratnega glavnega carinika zato, ker je delavcem v tekstilni industriji dal denar, ki ga je dobil iz carine. Srbskim oblastem se je predal po tem, ko je dobil zagotovila Vojislava Koštunice, Zorana Đinđića in Milana Milutinovića, da ga ne bodo izročili nobenemu tujemu sodišču. Nato je junija 2001 dobil obtožnico haaškega sodišča, ki je ni nikoli prevzel, in visi v beograjskem zaporu,« je dejala Marija, ki pravi, da so ga potem na srbski verski praznik ugrabili Srbi in neustavno izročili haaškemu sodišču.
Po besedah Marije je očeta z oblasti odnesel državni udar, pred katerim se Srbija ni znala braniti. FOTO: Reuters
Z očetom se je nazadnje slišala v večernih urah 10. marca 2006. »Jutri se ti bom javil bolj zgodaj, ker je sobota,« ji je rekel, naslednji dan pa umrl. Prepričana je, da je bil njen oče zastrupljen in da je vzrok za uradno smrt lažen. Pri tem je navedla izpoved profesorja Vukašina Andrića. Zastrupitev je menda potrdil tudi francoski vojaški zdravnik Patrick Barie, ki je bil član zdravniške ekipe, ki je leta 2005 v haaškem zaporu pregledala Miloševića. »Nedvomno gre za uboj po naročilu sodišča ob pomoči zdravnikov. Da je imel v telesu droperidol, so potrdile tudi toksične analize na Institutu za sodno medicino Univerzitetne klinike v Bonnu, rezultat analize pa je prišel šele dva meseca pozneje.«
Komentirala je tudi 90. leta prejšnjega stoletja. »Pri nas v Zvezni republiki Jugoslaviji sicer ni bilo vojne, je pa bila inflacija, ampak zaradi sankcij, ki so nam jih uvedli zaradi vojn v sosedstvu. Kar pa se likvidacij ljudi z nasprotnimi prepričanji tiče: ubiti so bili jugoslovanski vojaški minister, ubit je bil generalni direktor policije, ubit je bil generalni sekretar stranke JUL (vodila jo je Mira Marković, op. p.), ubit je bil direktor jugoslovanske letalske družbe ... To so bili očetovi politični somišljeniki. Vidim pa, da so še dan danes živi očetovi politični nasprotniki. Toliko o likvidacijah.« Pri vsem tem jo je najbolj presenetil njen nekdanji prijatelj in podnajemnik Nikola Antić, po poklicu ginekolog. Ko je 5. oktobra 2000 padel Miloševićev režim, je pokazal svoj pravi obraz. Po njenih besedah se je vse od takrat naprej zlizal z vsakim, ki je bil na oblasti, nato pa ji je s pomočjo mahinacij ukradel še stanovanje, da bi imel v njem svojo kliniko.
