Mona Liza se seli, a le za nekaj metrov

Tako zelo je krhka, da je vsak premik izjemno tvegana in dobro premišljena poteza, so sporočili iz znamenitega pariškega Louvra, kjer se bodo še ta mesec lotili prenove sobane, v kateri je mogoče občudovati damo s skrivnostnim nasmeškom, Mono Lizo.

Toda sobana, v kateri že več kot 200 let kraljuje slovita umetnina, nujno potrebuje prenovo, kajti jeseni se v pariškem biseru obeta veliki dogodek: zaznamovanje 500. obletnice smrti velikega Leonarda da Vincija. Mona Liza bo zato med obnovitvenimi deli varno, prav tako zaščitena z neprebojnim steklom, visela v le kakšnih sto korakov oddaljeni galeriji Medičejcev, kamor naj bi jo skrajno previdno premestili v noči na 17. julij, vrnili pa 24. oktobra, tik pred odprtjem težko pričakovane razstave mojstrovin italijanskega slikarja, kiparja, izumitelja, arhitekta in inženirja.

Kot je pojasnil direktor Louvra Jean-Luc Martinez, se skozi dvorano, v kateri največ pozornosti seveda pritegne Mona Liza, vsak dan sprehodi več deset tisoč ljudi, muzej pa jih vsako leto obišče več kot deset milijonov, in tolikšne množice razumljivo terjajo davek.

Da Vinci je začel Mono Lizo ustvarjati leta 1503, dokončal pa jo je 1516. v Franciji, tri leta pred smrtjo. V Louvru je razstavljena od leta 1804, od takrat pa je večkrat potovala po svetu in gostovala v uglednih galerijah, nazadnje v Rusiji in na Japonskem leta 1974.


Zaradi nasprotovanj kustosov, ki se bojijo poškodb in kraje – leta 1911 jo je ukradel italijanski mizar in jo hotel vrniti domovini –, mojstrovina miruje, tako je skrbno načrtovan vsak njen najmanjši premik tudi znotraj mogočnega pariškega muzeja.