Monopolist, ki se izogiba davkom

April je pomemben mesec za Google, saj je ta 1. aprila 2004 predstavil svojo brezplačno spletno pošto gmail. Marsikdo je zaradi premiere na dan norcev mislil, da gre za zafrkancijo. Petnajst let pozneje je vsem popolnoma jasno, da ni šlo za šalo: Googlova spletna pošta, ki deluje na vseh platformah, ima poldrugo milijardo uporabnikov. Za lažjo primerjavo: nekdanji poštni velikan Yahoo mail ima 228 milijonov mesečnih aktivnih uporabnikov. Gmail je korak za korakom izrinil tekmece, kot so AOL mail in Hotmail, in čeprav je še dandanes brezplačen, predstavlja osnovo za številne plačljive poslovne pakete.

Googlova vsenavzočnost

Gmail ni le uporaben in priljubljen izdelek, ampak je spremenil Googlovo pot. Gmail je bila prva storitev, ki je nakazala, da bi Google lahko obvladoval še kaj drugega poleg iskanja po internetu. Leto po splavitvi gmaila je Google predstavil svoje zemljevide (google maps), ki so postali vodilni kartografski servis na internetu. Google nam je ponudil tudi android, najbolj razširjen mobilni operacijski sistem na svetu, pred leti pa je nabavil še youtube, največjo platformo za deljenje videoposnetkov. Zgradil je spletni brskalnik chrome, ki je pred leti s prestola izrinil Microsoftov internet explorer. Vsak od teh Googlovih izdelkov ima po več kot milijardo uporabnikov, android pa je naložen na skoraj devetih desetinah pametnih telefonov na svetu.

Hitra rast družbe Google je spodbudila nastanek številnih drugih izdelkov, storitev, prevzemov in partnerstev zunaj spletnega iskalnika. Google tako poleg gmaila ponuja aplikacije (in storitve) za delo in produktivnost (google dokumenti, preglednice in predstavitve), koledar, oblačno shrambo (google drive), aplikacije za takojšnje sporočanje in videoklepet (google allo, duo in pogovori hangouts), google prevajalnik, zemljevide in navigacijo (google zemljevidi, waze, earth in street view), beležnico keep in organizator fotografij google foto.

»Gmail je bila storitev, ki je pokazala drugo stran Googla,« pravi Bob O'Donnell, predsednik raziskovalne družbe Technalysis Research. »Kdo ve, ali bi poskušali z vsemi drugimi aplikacijami in storitvami, če mu ne bi uspelo.«

Zgodba o uspehu

Vse skupaj se je začelo leta 1996 kot projekt spletnega iskalnika, ki sta ga razvijala podiplomska študenta ameriške univerze Stanford Larry Page in Sergey Brin (oba rojena leta 1973). Iskalnik je najprej domoval na spletni strani univerze, leta 1997 je dobil lastno domeno google.com, leto pozneje pa sta Page in Brin obesila doktorski študij na klin in ustanovila podjetje Google. Zdaj sta med najbogatejšimi zemljani.

Page je po podatkih poslovne revije Forbes vreden 55,1 milijarde dolarjev (skoraj 49 milijard evrov) in zaseda deseto mesto na svetovni lestvici, Brin pa mu sledi na 14. mestu s 53,9 milijarde dolarjev (skoraj 48 milijard evrov). Google oziroma Alphabet, ki ima okoli sto tisoč zaposlenih, pa je s 766 milijardami dolarjev (680 milijard evrov) tržne vrednosti tretje najvrednejše podjetje na svetu, pred njim sta le Apple in Amazon.

Družba Google se je leta 2015 namreč prestrukturirala in se preimenovala v finančni holding Alphabet, kjer sta Page in Brin zasedla položaja izvršnega direktorja in predsednika, Google se je iz delniške družbe preoblikoval v družbo z omejeno odgovornostjo (LLC namesto Inc) in predstavlja glavnino poslovanja, pri čemer večino prihodkov predstavljajo oglasi.
Larry Page, ki je s presledki več let kot izvršni direktor vodil družbo Google, je imel precej zanimive ideje glede vodenja: dolgo mu ni bilo všeč, da bi inženirje nadzorovali menedžerji, ki nimajo izkušenj s tehnologijo, kar je celo dokumentiral v smernicah za svojo vodstveno ekipo: ne delegiraj dela; ne vmešavaj se, če nimaš dodati česa konstruktivnega; ne bodi birokrat; ideje so pomembnejše od starosti; nikoli ne reci »Ne in pika.« Čeprav Pageev model vodenja v celoti ni zdržal, pa je prispeval k temu, da so tako v Googlu kakor v drugih tehnoloških podjetjih v Silicijevi dolini tudi na vodstvene položaje začeli postavljati več inženirjev.

Hitri skoki

Tako kot Page se tudi Sergey Brin, ki se je s starši pri šestih letih priselil iz tedanje Sovjetske zveze v ZDA, zanima za trajnostne vire energije in okolje. Oba sta vložila denar v proizvajalca električnih avtomobilov Tesla, veliko pa vlagata tudi v alternativno elektroindustrijo. V primerjavi s Pageem se Brin manj pojavlja v medijih.

Gmail je imel veliko vlogo pri oblikovanju Googlovega t. i. 10x načina razmišljanja oziroma filozofije, ki bolj kot na postopen razvoj računa na nenaden skok v inovacijah. In kaj je bila gmailova velika inovacija? Uporabniku je ponudil en gigabajt prostora za elektronsko pošto, kar je bilo stokrat več kot drugi spletni poštni servisi.

Ta način razmišljanja je odprl pot Googlovim najbolj ambicioznim projektom, kot so samovozeča vozila, povezljive kontaktne leče in pametna mesta. Filozofija je spodbudila nastanek skrivnostnega laboratorija za raziskave in razvoj Google X (zdaj se imenuje le X), kjer se igrajo z inovativnimi idejami in jih poskušajo uporabiti v praksi.

Brez kritik ne gre

A z Googlovim razvojem v čedalje bolj kompleksno podjetje so postali kompleksnejši tudi njegovi problemi. Google je trenutno pod drobnogledom prav zaradi svoje velikosti. Zakonodajalci in javnost ga kritizirajo, ker mu ne uspe omejiti širjenja dezinformacij, očitajo pa mu tudi, da podpira cenzuro interneta na Kitajskem. (Googlove storitve razen zemljevidov na Kitajskem namreč ne delujejo.) Pred dnevi se je izvršni direktor Googla Sundar Pichai sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, s katerim sta govorila o Googlovem delu na Kitajskem pa tudi o Googlovi »politični poštenosti« v ZDA (ameriški konservativci podjetju pogosto očitajo, da ima levičarska stališča).

Google je redno tarča kritik zaradi vztrajnega sledenja in vdiranja v zasebnost svojih uporabnikov, očitajo mu cenzuro in razvrščanje iskalnih zadetkov po lastnih merilih, obtožujejo ga celo izogibanja plačevanja davkov in monopolizma, pogosto tudi neprimernega odnosa do zaposlenih: padale so že najrazličnejše pritožbe, od izkoriščanja delavcev prek bizarnih in pretirano intimnih razgovorov za delo do seksizma in spolne diskriminacije. Največ pritožb (in zato glob) leti na Googlov prevladujoči položaj med spletnimi iskalniki. Evropska unija mu je zaradi monopolizma in kršenja pravil o pošteni konkurenci prisodila že za več milijard evrov glob; vprašanje pa je, kdaj oziroma ali bo Google plačal vse kazni, saj se je pritožil na sodišče EU.

Širitvam ni videti konca

V drugem desetletju novega tisočletja je Google stopil tudi v svet elektronike in ponudil serijo pametnih telefonov in tablic nexus, ki so jih nasledili telefoni pixel, ponuja pa še pametni zvočnik google home, brezžični usmerjevalnik google wifi in očala za navidezno resničnost google daydream.

Google je sredi prejšnjega meseca napovedal vstop v lukrativni svet videoiger, ko je odprl oblačno platformo za igranje videoiger google stadia. Zadeva je še en korak naprej, saj gre za pretočno storitev, kar pomeni, da bo igra tekla na Googlovih računalnikih, uporabnik pa bo na svoji napravi dobil le sliko in upravljal igro.