'Možganska megla' postcovidnega sindroma enaka kot pri rakavih bolnikih
'Možganska megla' je eden izmed simptomov dolgega (dolgotrajnega) covida ali postcovidnega sindroma. Pri zdravniški zbornici so diagnozo opredelili tako (nelektorirano): »Dolgi covid so posledice, ki vztrajajo še štiri tedne od začetka okužbe s SARS-CoV-2, oziroma od začetka bolezni covid-19 in jih ne moremo pripisati drugim diagnozam (boleznim). Dolgi-covid se lahko razvije pri vsakem bolniku s covid-19, ne glede na resnost bolezni ali načine zdravljenja.«
Omenjene težave ima več milijonov oseb s covidom 19, od tistih, ki so preboleli zelo blago akutno bolezen, do tistih z najtežjo obliko. Kakor akutni covid 19, lahko tudi dolgi prizadene številne organe in organske sisteme (vključno z dihalnim, srčno-žilnim, nevrološko-psihičnim, želodčno-črevesnim in mišično-skeletnim). Med težavami so v ospredju utrujenost, dispneja (zasoplost), zmanjšana telesna zmogljivost, rahlo povišana telesna temperatura (okrog 37,5 °C), problemi s koncentracijo, težave pri iskanju besed, motnje spanja, mišične bolečine, glavobol itn.
Med dolgotrajnimi težavami je torej tudi tako imenovana možganska megla, ki opisuje zgoraj omenjene simptome težav s koncentracijo, spominom, iskanjem besed itd. Vse te težave imajo tudi bolniki, ki prebolevajo raka ali pa se pojavijo po zdravljenju raka. Tako poroča hrvaški Index. Doslej se je ta izraz najpogosteje uporabljal za opisovanje težav rakavih bolnikov, predvsem tistih, ki so bili zdravljeni s kemoterapijo. Velikokrat se pojavi tudi kot stranski učinek hormonske terapije rakavih bolnikov ali pa celo po končanem zdravljenju raka. Kako dolgo traja, je odvisno od vsakega posameznika, bila pa naj bi posledica vnetja možganov, kar se lahko zgodi tudi pri okužbi s koronavirusom. Zaradi tega predvidevajo, da bi lahko dolgi covid zdravili z enakimi zdravili, kot zdravijo tovrstne težave pri rakavih bolnikih.
