Na drugi konec sveta zaradi tanga

Za številne obiskovalce argentinske prestolnice Buenos Aires je ples argentinskega tanga v avtentičnem okolju na seznamu želja. Težava je, da se plesnih korakov ni lahko naučiti. Turistom prihod na zastrašujočo tango sceno lahko olajšajo najeti plesalci.

»Brez pomoči nekoga, ki prihaja iz tega sveta, je lahko izkušnja zastrašujoča,« je povedal 35-letni plesalec David Tolosa. Dodal je, da je lahko predvsem za ženske, ki potujejo same, frustrirajoča izkušnja, ko morajo ob plesišču, kot je navada, čakati na povabilo na ples, ki morda nikoli ne pride. »Ženske, ki nimajo svojega soplesalca, me rade najamejo.«

Njegove stranke so skoraj izključno tujke, »večinoma ženske, predvsem Azijke, Japonke, Kitajke, pa tudi Francozinje in Britanke«, ki za soplesalca preračunano odštejejo približno 45 evrov. Tolos je najbolj zaposlen avgusta, ko Buenos Aires gosti letni festival tanga. A tudi, ko ni festivala, v argentinski prestolnici vse leto potekajo redne milonge, ki so svojevrsten družabni dogodek, na katerih se ljudje zberejo, da plešejo tango.

Dom agencij

Večina najetih plesalcev, kot je Tolosa, deluje samostojno, a Buenos Aires je tudi dom agencij. Te ponujajo tako zasebne plesne lekcije kot tudi samostojne plesne izlete. »V tangu obstajajo določeni kodeksi obnašanja, na primer, kako nekoga povabiti na ples,« je pojasnila 28-letna plesalka in učiteljica v agenciji TangoTaxiDancers Laura Florencia Guardia. Dodala je, da obstaja še veliko tradicionalnih navad, kot je na primer povabilo na ples zgolj s pogledom prek mize.

Prepričana je, da dobijo tango turisti z najetimi plesalci nekaj, kar bi sicer lahko zamudili: resnično izkušnjo v tradicionalnem okolju. »Sprva so sramežljivi, nato se opogumijo,« je svojo izkušnjo s turisti opisala Lura Florencia Guardia, ki prisega, da tudi za tango velja, da vaja dela mojstra.