Na Hrvaškem: kamere in kobre za slovenske voznike

Da so slovenski gostje na Hrvaškem med najštevilnejšimi, priznavajo tudi naši južni sosedje. Lani je Hrvaška zaznala 1,5 milijona prihodov s slovenskega trga in 10,5 milijona prenočitev, kar je štiri odstotke več kot leta 2017.

Nič manj pa ni pomenljiva ocena tamkajšnjih policijskih virov, da so bili slovenski vozniki (poleg domačinov Hrvatov, Italijanov in Poljakov) tudi med najbolj kaznovanimi zaradi prometnih prekrškov, največkrat zaradi nepravilnega parkiranja in prekoračitve hitrosti. Letos pa se utegne število kaznovanih, seveda tistih, ki se ne nameravajo držati vse strožjih prometnih pravil, še povečati.


Proti hrvaškemu morju so se začele že pred časom viti čedalje daljše kolone slovenskih dopustnikov, v prihajajočih dneh pa se bodo zagotovo še podaljševale. Vendar, pozor! Na voznike odslej na hrvaških cestah prežijo moderni radarji, ki so jih večinoma že postavili naši južni sosedi.
 

Natančno oko kamere

Akcija postavitve 59 kamer za nadzor hitrosti na 122 različnih lokacijah, zlasti proti Dalmaciji in Istri pa tudi znotraj mest ob obali, je skorajda končana. A kamere, najmodernejše te vrste, ne bodo merile le, ali vozite prehitro, ampak tudi, ali sta voznik in sovoznik pripeta z varnostnim pasom ter ali voznik uporablja mobilni telefon na nedovoljen način.


Kamere lahko pokrijejo šest prometnih pasov in 32 vozil hkrati, in to v obe smeri. Senzor lahko naredi štiri slike na sekundo v resoluciji 20 megapikslov. Avtomatsko bere registrske tablice in fotografije hitro pošilja policiji v t. i. logistično središče. Aplikacija najde podatke o vozniku in naredi poročilo o prekršku. Radarski snop je aktiven 24 ur na dan, voznika pa začne loviti na več kot 100 metrov oddaljenosti. Fotografijo naredi na približno 35 metrov oddaljenosti in takrat presodi, ali vozi prehitro ali ne.
 

Minimalna toleranca

Hrvaški mediji navajajo besede Davorja Pilića iz podjetja, ki je postavilo radarje, da je cena teh naprav zelo visoka, nekaj sto tisoč evrov, a da se naložba državi zagotovo izplača v samo mesecu ali dveh, odvisno od gostote prometa. Še posebno pa v poletni sezoni.


Nekaj tolerance prometniki na Hrvaškem le dopuščajo. Gre namreč za metodologijo merjenja, ki dovoljuje t. i. mersko odstopanje. To pa v praksi pravzaprav pomeni, da naj policisti ne bi kaznovali, če je hitrost v naselju prekoračena za manj kot 10 kilometrov na uro, na avtocestah pa za 10 do 15. Skratka, če boste na avtocesti, kjer znaša omejitev 130 kilometrov na uro, vozili 142, vas načeloma ne bodo kaznovali.


Bo pa najbrž držala ugotovitev, da je vse skupaj odvisno od razpoloženja; zlasti policistov, ki se zelo radi zapičijo v registrske tablice in oznake držav, iz katerih voznik prihaja. Avtomobile s slovenskimi pa imajo »še posebno radi«.