Hrvaška vedno dražja: ali to počnejo namerno!?
Hrvati si na Jadranu želijo bogate turiste: »Ni treba, da smo država množičnega turizma, lahko smo destinacija, kamor prihajajo gostje z višjo plačilno močjo,« pravi hrvaški turistični minister Tonči Glavina, ki oddaja vilo s petimi zvezdicami. Kam pa bomo šli na morje Slovenci?
»Smo v samem vrhu po atraktivnosti, moramo biti destinacija z visoko in večjo dodano vrednostjo, to pomeni destinacija, kamor potujejo gostje z globljimi žepi in skozi vse leto,« je dejal na televiziji N1.
Glavina ob tem oddaja počitniško hišo s petimi zvezdicami pri vasi Klis, od česar zasluži 60.000 evrov na leto. Našel je svoje mesto na hrvaškem turističnem trgu, zdaj pa želi ta trg prilagoditi svoji turistični ponudbi.
Zato minister hrvaški turizem opazuje z vidika turističnih delavcev. Živi dobesedno, in to prav dobro, od gostov, ki imajo debelejše denarnice. Kaj pa ostali? S tem pristopom bi namreč pustil na cedilu lasten narod, ki si takšnega luksuza ne more privoščiti.
Politična mantra
Zgodba o spreminjanju Hrvaške v turistično destinacijo z visoko ali višjo dodano vrednostjo je postala politična mantra več hrvaških ministrov za turizem. Govorijo o trajnostnem razvoju, o ekologiji, o reševanju lokalne infrastrukture, ki vsako poletje podleže navalu turistov, pa tudi o višjem prihodku z manj turisti, piše 24sata.
Toda tudi brez turistične strategije se hrvaški turistični trg počasi že obrača h gostom z višjo plačilno močjo, od cen apartmajev do cene kepice sladoleda.
Že zdaj si poletni dopust na Hrvaškem težko privoščijo Slovenci, kaj šele Hrvati, ki imajo še nekoliko nižji standard. Hrvaški turisti s srednjo in nizko plačilno močjo namreč pri naših južnih sosedih prevladujejo.
Ali v Splitu rojeni minister računa na to, da imajo Hrvati na morju sorodnike in prijatelje?
Kaj pa tisti, ki imajo majhne otroke, delajo za nizke plače, klonejo pod krediti in visokimi življenjskimi stroški?
Kdo bo poskrbel za njihove poletne počitnice?
Ne bodo šli na morje
Minister Glavina poudarja, da je treba biti pozoren na razmerje med ceno in kakovostjo. »Če bomo ustvarili predstavo, da smo draga destinacija,« pravi, »se bo to obrnilo proti nam, moramo biti previdni, ne smemo biti cenejši od Španije in Italije, a tudi ne dražji.«
Cena je torej pomembna, a ne zato, da bi bila sprejemljiva za tiste s plitkejšim žepom, ampak zato, da bi bili Hrvati bolj konkurenčni pri privabljanju tujih gostov.
Turizem je že ustvaril številne težave: od infrastrukturnega kolapsa, urbanega opustošenja, do pohlepa, visokih davkov in kasnejšega prelitja tega denarja v previsoke cene nepremičnin v Zagrebu in v celinski Hrvaški, piše 24sata. Podobno se sicer dogaja tudi na naših tleh, denimo v Bohinju in na Bledu.
Zato bo morje v prihodnje rezervirano za turistične ponudnike s petimi zvezdicami in ljudi, ki za te zvezdice mastno plačajo.
