Na južnem tečaju se lahko prhajo dve minuti na teden

Na seznamu želja pustolovščin željnih se pogosto znajde potovanje na severni ali južni tečaj našega planeta, saj gre za območji, ki jih turisti še niso preplavili, pokrajina pa je povsem drugačna od tiste drugod po svetu. So pa tudi takšni, ki na katerem od omenjenih območij delajo, in njihove zgodbe lahko potešijo vsaj kanček radovednosti, kako je pravzaprav videti življenje v tako ekstremnih okoljih. 

Ena od njih je Michelle Endo, ki je eno leto delala na raziskovalni postaji na južnem tečaju, in pravi, da to ni za občutljive ali tiste, vajene udobja modernega sveta.

»Najbrž mi ni treba poudarjati, da je tam hladno, a to ne opiše mraza, ki smo ga doživeli, tega si ne more nihče predstavljati ali se nanj pripraviti. Na najhladnejši dan smo izmerili -76 stopinj Celzija, a mraz ni najhujša stvar, moje telo je potrebovalo kar en teden, da se je navadilo na višino, saj je postaja 2885 metrov nad morjem,« pravi 32-letna Američanka, ki se je težko navadila tudi na dejstvo, da je na južnem tečaju ujeta: »Ko sredi februarja odleti zadnje letalo, ne moreš nikamor do konca oktobra.«

Božič ves mesec

Ena od stvari, ki jih imamo za samoumevne, Michelle pa jih je najbolj pogrešala, so dolge vroče prhe. Kot je pojasnila, so se lahko na postaji prhali le dve minuti in še to enkrat tedensko, saj primanjkuje vode, ki za nameček v ceveh še izredno hitro zamrzne. Seveda pa ni vse le trpljenje, Michelle je na Antarktiki doživela tudi ogromno čudovitih trenutkov, med najlepšimi je bil neverjetni polarni sij, kot pravi Michelle, bolj spektakularnega še ni videla, pa je prepotovala že dobršen del sveta.

Uživali so tudi med praznovanjem božiča, ki je trajalo kar en mesec, privoščili pa so si ga julija. Takrat je na južni polobli namreč zima, ko je zunaj še posebej hladno, to je obdobje polarne noči, ker ne vozijo letala, na postajo ne pride nihče nov, zato so se odločili, da si to obdobje popestrijo po svoje. »Bilo je krasno. Postavili smo umetno jelko in si izmislili raznolike igre. Tekmovali smo v peki božičnih piškotov, zunaj smo naredili poligon, vse smo okrasili in se zabavali. Tega ne bom nikoli pozabila, kot da smo ponovno otroci,« se spominja Američanka.