VESOLJE
Na Luni je igral golf
Danes mineva 50 let od srečne vrnitve Apolla 14. V vesolje je ponesel tri astronavte.
Odpri galerijo
Alan Shephard na površju Lune z ameriško zastavo FOTO: Edgar Mitchel/nasa/wikipedia
Vesoljska ladja Apollo 14 je bila tretja, ki je pristala na našem naravnem satelitu, in prva, ki je pristala na območju Fra Mauro. Deset mesecev prej bi moral tam pristati nesrečni Apollo 13, ki pa mu to ni uspelo. Na zahtevno pot je skupina treh astronavtov odpotovala 31. januarja 1971. Poveljnik je bil Alan Shephard, za katerega je bil to drugi polet v vesolje.
Prvič je Shephard tja poletel deset let prej, ko je postal prvi ameriški astronavt, ki je potoval v vesolje, in sicer samo tri tedne za Rusom Jurijem Gagarinom.
Poveljnik komandnega modula Apolla 14 je bil astronavt Stuart Roosa, poveljnik lunarnega modula pa astronavt Edgar Mitchell, za oba je bil to prvi vesoljski polet. Na Luno je ekipo ponesla takrat najmočnejša satelitska nosilna raketa Saturn V, ki je ob izstrelitvi tehtala rekordnih 2950 ton. Izstrelitev je potekala gladko in posadka se je ustrezno usmerila proti Luni, a že kmalu se je pojavila prva težava, povezana z lunarnim modulom. Ta je bil na vrhu tretje raketne stopnje, z njim pa bi se morala združiti komandni in servisni modul ter ga potegniti v vesolje.
Preden jim je to tudi uspelo, so morali postopek večkrat ponoviti, saj je šlo vedno kaj narobe, a obupali niso. Če združitev ne bi uspela, Apollo 14 ne bi mogel pristati na Luni, saj je bil prav lunarni modul tisti, ki je pristanek omogočal.
Sicer pa sta potovanje do Lune in vstop v njeno orbito potekala po načrtih. Se je pa znova zapletlo pri spuščanju lunarnega modula na površino. Težave je posadki povzročala računalniška oprema, nato se je pojavila še težava z radarskim sistemom za pristajanje. Obe sta astronavta uspešno odpravila in se s pomočjo nadzornikov ne zemlji mehko in uspešno spustila na površino Lune in po njej namestila različne znanstvene instrumente in naprave. Pri tem sta si kot prva in edina astronavta pomagala z vozičkom, podobnim rikši, s katerim sta prevažala tudi pripomočke in zbrane vzorce tal. Slednjih sta zbrala kar 42,8 kilograma. Astronavta sta opravila dva sprehoda po površini, ki sta skupno trajala devet ur in 22 minut.
Med drugim sprehodom je Alanu Shephardu uspelo uresničiti podvig, ki ga je načrtoval več let in po čemer so si ljudje Apollo 14 tudi najbolj zapomnili. Na Luno je pretihotapil palico za golf, katere glavo je pritrdil na del pripomočka za zajemanje vzorcev, in dve žogici za golf, ki sta, po tem, ko ju je udaril, zaradi Lunine šibke gravitacijske sile leteli kilometre daleč. To palico je Shephard prinesel nazaj na Zemljo in jo podaril muzeju ameriške golf zveze v New Jerseyju. Dvojnik palice je razstavljen v muzeju letalstva in vesolja v Washingtonu.
Posadka se je na zemljo varno vrnila 9. februarja 1971, ko jih je blizu otoka Samoa v Tihem oceanu pobrala vojaška ladja USS New Orleans. Nato so tri tedne preživeli v karanteni v teksaškem Houstonu. Komandni modul vesoljske ladje je razstavljen v središču Apollo/Saturn v Kennedyjevem vesoljskem centru na Floridi.
Prvič je Shephard tja poletel deset let prej, ko je postal prvi ameriški astronavt, ki je potoval v vesolje, in sicer samo tri tedne za Rusom Jurijem Gagarinom.
Posadka je z Lune med drugim prinesla devet kilogramov težko skalo, ki so jo poimenovali Big Bertha (Velika Berta). FOTO: Nasa/wikipedia
Posadka Apolla 14 (z leve): Stuart Roosa, Alan Shephard in Edgar Mitchell FOTO: Nasa/wikipedia
Palico pretihotapil
Sicer pa sta potovanje do Lune in vstop v njeno orbito potekala po načrtih. Se je pa znova zapletlo pri spuščanju lunarnega modula na površino. Težave je posadki povzročala računalniška oprema, nato se je pojavila še težava z radarskim sistemom za pristajanje. Obe sta astronavta uspešno odpravila in se s pomočjo nadzornikov ne zemlji mehko in uspešno spustila na površino Lune in po njej namestila različne znanstvene instrumente in naprave. Pri tem sta si kot prva in edina astronavta pomagala z vozičkom, podobnim rikši, s katerim sta prevažala tudi pripomočke in zbrane vzorce tal. Slednjih sta zbrala kar 42,8 kilograma. Astronavta sta opravila dva sprehoda po površini, ki sta skupno trajala devet ur in 22 minut.
Skoraj mu ne bi uspelo
Alan Shephard je 5. maja 1961 postal prvi Američan v vesolju, njegov prvi polet pa bi kmalu bil tudi zadnji. Zaradi bolezni, povezane z notranjim ušesom, je izgubil status astronavta, nato pa je leta 1968 izvedel za specialista, ki je razvil zdravilo za njegovo težavo. Operacija je bila uspešna, maja naslednje leto so mu vrnili status astronavta in Shephard je takoj začel urjenje za polet v okviru programa Apollo.
Alan Shephard je 5. maja 1961 postal prvi Američan v vesolju, njegov prvi polet pa bi kmalu bil tudi zadnji. Zaradi bolezni, povezane z notranjim ušesom, je izgubil status astronavta, nato pa je leta 1968 izvedel za specialista, ki je razvil zdravilo za njegovo težavo. Operacija je bila uspešna, maja naslednje leto so mu vrnili status astronavta in Shephard je takoj začel urjenje za polet v okviru programa Apollo.
Med drugim sprehodom je Alanu Shephardu uspelo uresničiti podvig, ki ga je načrtoval več let in po čemer so si ljudje Apollo 14 tudi najbolj zapomnili. Na Luno je pretihotapil palico za golf, katere glavo je pritrdil na del pripomočka za zajemanje vzorcev, in dve žogici za golf, ki sta, po tem, ko ju je udaril, zaradi Lunine šibke gravitacijske sile leteli kilometre daleč. To palico je Shephard prinesel nazaj na Zemljo in jo podaril muzeju ameriške golf zveze v New Jerseyju. Dvojnik palice je razstavljen v muzeju letalstva in vesolja v Washingtonu.
Palico, s katero je na Luni igral golf, je Shephard prinesel nazaj na Zemljo in jo podaril muzeju Ameriške golf zveze v New Jerseyju.
Posadka se je na zemljo varno vrnila 9. februarja 1971, ko jih je blizu otoka Samoa v Tihem oceanu pobrala vojaška ladja USS New Orleans. Nato so tri tedne preživeli v karanteni v teksaškem Houstonu. Komandni modul vesoljske ladje je razstavljen v središču Apollo/Saturn v Kennedyjevem vesoljskem centru na Floridi.
