Na Luni naj bi znova pristali leta 2024

Ameriška uprava za vesolje in letalstvo Nasa je izbrala sorazmerno malo znano družbo Maxar Technologies (sestavljena je iz več manjših družb SSL, Digital Globe in kanadske MDA), ki bo za 375 milijonov dolarjev izdelala prvo komponento novonačrtovane lunarne orbitalne postaje. Tako je ta družba prehitela vesoljske velikane, kot so Boeing, Lockheed Martin in Norhtrop Grumman.

na postaja? Gre za mini vesoljsko postajo, ki bo krožila okrog našega naravnega satelita. Postala bo izhodiščna točka za odprave astronavtov na površino Lune ali celo do Marsa. Novo oporišče bo opremljeno z visokozmogljivimi ionskimi električnimi raketnimi motorji na žlahtni plin ksenon, telekomunikacijsko opremo in velikimi zložljivimi ploščami s sončnimi celicami. Zadeva naj bi tehtala vsaj pet ton. Temu modulu bo Nasa pozneje dodala še malo bivalno enoto pod pritiskom, na kateri bodo lahko astronavti bivali in se pripravljali za polete proti Lunini površini. Na njej naj bi po najnovejših predvidevanjih znova pristali leta 2024, omenjena prva komponenta postaje pa naj bi bila končana dve leti prej.


Odločitev o začetku gradnje novega vesoljskega oporišča je predstavil administrator Nase Jim Bridenstine in podrobnosti pojasnil med nedavno predstavitvijo novega lunarnega programa Artemida na znamenitem Inštitutu za tehnologijo na Floridi. Poudaril je, da je oporišče zamišljeno kot znova uporaben vesoljski sistem, ki naj bi astronavtom služil vsaj 15 let. Omenjena prva komponenta, ki jo bodo zdaj začeli sestavljati, bo imela presenetljive manevrske sposobnosti, saj bo lahko popravljala in spreminjala orbito okrog Lune, kar je še kako pomembno za astronavte, ki se bodo spuščali in vračali z nje. Zdaj bodo veliko lažje raziskovali območje Luninega južnega tečaja, ki je bogato z ledom, kar je zelo zanimivo tudi za nas, saj bi vodo, kisik in vodik s pridom izkoriščali za svoje potrebe. Raziskovanje južnega tečaja je toliko bolj zanimivo in pomembno, saj so se astronavti v sklopu programa Apollo spuščali samo na Lunin ekvatorialni del, tako da je določen del površine še povsem neraziskan.

Proti Luni bo prva komponenta nove postaje poletela na krovu ene od komercialnih raket, leto pozneje ji bo sledila bivalna enota. Nasa je celotni program imenovala po boginje Lune Artemidi, saj bo med člani posadke tudi prva ženska. Prvi polet oziroma Artemida 1 bo okoli Lune opravila vesoljska ladja Orion brez posadke, to načrtujejo za konec leta 2020. Artemida 2 bo dve leti pozneje okrog Lune popeljala človeka. Štiričlanska posadka bo Luno samo obkrožila, v njeno orbito ne bo prišla. Leta 2024 bo sledil še polet, imenovan Artemida 3, ki bo astronavte, če bo šlo vse po načrtih, pripeljal do lunarne orbitalne postaje.