VESOLJE
Na Mars prvič tudi Združeni arabski emirati in Kitajska
Obe vesoljski sondi že prispeli do rdečega planeta. Arabska bo delovala dve leti.
Odpri galerijo
Arabska sonda se bo Marsu najbolj približala na 20.000 kilometrov. FOTO: Uae Space Agency
Pred dnevi je do Marsa prispela prva arabska vesoljska sonda, imenovana Al Amal oziroma Upanje. Gre za bodoči umetni satelit Marsa, ki je na kar 493 milijonov kilometrov dolgo pot odpotoval 19. julija lani, na zahtevno pot pa je sondo poslala zanesljiva japonska raketa HIIA.
Prvo arabsko medplanetarno vesoljsko plovilo je razvil sorazmerno nov vesoljski center Mohammeda bin Al Rashida v Združenih arabskih emiratih, pri projektu pa je poleg 150 domačih inženirjev, med njimi je bilo tudi veliko žensk, sodelovalo še 200 strokovnjakov iz univerz v Koloradu, Arizoni in Kaliforniji.
Sam program so začeli razvijati že leta 2014, stal pa naj bi okrog 165 milijonov evrov. Sonda, ki je v Marsovo orbito vstopila 9. februarja, se bo planetu najbolj približala na 20.000 kilometrov. Težka je 1350 kilogramov, od tega kar 800 kilogramov predstavlja raketno gorivo, namenjeno vstopu v orbito in poznejšemu manevriranju po prostoru.
Oblikovana je kot kvader z dolžino 2,9 in širino skoraj 2,4 metra, energijo pa proizvaja s pomočjo sončnih celic. Na krovu je zmogljiva in občutljiva kamera ter več različnih instrumentov in naprav, ki bodo proučevali podnebje planeta, spremembe v različnih letnih časih, peščene viharje na površju ter druge vremenske pojave na rdečem planetu. Strokovnjaki pričakujejo, da bo sonda delovala vsaj eno Marsovo leto, kar je skoraj dve zemeljski leti.
Kitajska je leta 2011 skupaj z Rusijo sodelovala pri programu Fobos Grunt, v okviru katerega so na Marsovo luno Fobos poslali sondo, ki naj bi tam zbirala vzorce in jih pripeljala na Zemljo. Projekt je bil neuspešen in Kitajska se je odločila, da naslednjič poskusi sama.
Nastal je Tianwen 1 oziroma Nebeško vprašanje, prva kitajska medplanetarna vesoljska sonda, namenjena raziskovanju Marsa. Kitajska vesoljska agencija CNSA jo je na dolgo pot poslala 23. julija lani s pomočjo nove močne satelitske nosilne rakete Dolgi pohod 5, sonda pa je sestavljena iz orbiterja, pristajalnega modula in gibljivega vozilca. Na krovu ima še drobcen satelit z dvema kamerama, ki je sondo posnel med potovanjem in preizkusil tudi komunikacijske sisteme.
Med potjo do cilja je opravila dva popravka poleta in tudi že posnela prvo sliko planeta. Ob izstrelitvi je sonda tehtala rekordnih 5000 kilogramov, samo orbiter je bil težak 3175 kilogramov. Slednji je opremljen z več različnimi napravami in instrumenti ter kamerami visoke ločljivosti. Pred dnevi je tudi ta že vstopil v Marsovo orbito, kjer bo ostal do maja, ko se bo od njega ločil pristajalni modul.
Ta bo predvidoma pristal na območju kraterja, imenovanega Utopia Planitia, iz modula pa bo nato na površino odpotoval rover, ki naj bi površje Marsa raziskoval najmanj tri mesece. Pri programu so sodelovale še Francija, Avstrija in Argentina. Če bo Kitajski uspelo vse, kar so si zadali, bo tako za Sovjetsko zvezo in Združenimi državami Amerike postala tretja država, ki bo pristala na Marsu.
Mars že dolgo buri človeško domišljijo. FOTO: Nemchinowa/Getty Images
Prvo arabsko medplanetarno vesoljsko plovilo je razvil sorazmerno nov vesoljski center Mohammeda bin Al Rashida v Združenih arabskih emiratih, pri projektu pa je poleg 150 domačih inženirjev, med njimi je bilo tudi veliko žensk, sodelovalo še 200 strokovnjakov iz univerz v Koloradu, Arizoni in Kaliforniji.
Sam program so začeli razvijati že leta 2014, stal pa naj bi okrog 165 milijonov evrov. Sonda, ki je v Marsovo orbito vstopila 9. februarja, se bo planetu najbolj približala na 20.000 kilometrov. Težka je 1350 kilogramov, od tega kar 800 kilogramov predstavlja raketno gorivo, namenjeno vstopu v orbito in poznejšemu manevriranju po prostoru.
Kitajska je sondo na dolgo pot poslala 23. julija lani s pomočjo nove močne satelitske nosilne rakete Dolgi pohod 5. FOTO: Wikipedia
Oblikovana je kot kvader z dolžino 2,9 in širino skoraj 2,4 metra, energijo pa proizvaja s pomočjo sončnih celic. Na krovu je zmogljiva in občutljiva kamera ter več različnih instrumentov in naprav, ki bodo proučevali podnebje planeta, spremembe v različnih letnih časih, peščene viharje na površju ter druge vremenske pojave na rdečem planetu. Strokovnjaki pričakujejo, da bo sonda delovala vsaj eno Marsovo leto, kar je skoraj dve zemeljski leti.
Z Rusi neuspešni
Kitajska je leta 2011 skupaj z Rusijo sodelovala pri programu Fobos Grunt, v okviru katerega so na Marsovo luno Fobos poslali sondo, ki naj bi tam zbirala vzorce in jih pripeljala na Zemljo. Projekt je bil neuspešen in Kitajska se je odločila, da naslednjič poskusi sama.
2014.
leta so Arabci začeli razvijati program.
leta so Arabci začeli razvijati program.
Nastal je Tianwen 1 oziroma Nebeško vprašanje, prva kitajska medplanetarna vesoljska sonda, namenjena raziskovanju Marsa. Kitajska vesoljska agencija CNSA jo je na dolgo pot poslala 23. julija lani s pomočjo nove močne satelitske nosilne rakete Dolgi pohod 5, sonda pa je sestavljena iz orbiterja, pristajalnega modula in gibljivega vozilca. Na krovu ima še drobcen satelit z dvema kamerama, ki je sondo posnel med potovanjem in preizkusil tudi komunikacijske sisteme.
Med potjo do cilja je opravila dva popravka poleta in tudi že posnela prvo sliko planeta. Ob izstrelitvi je sonda tehtala rekordnih 5000 kilogramov, samo orbiter je bil težak 3175 kilogramov. Slednji je opremljen z več različnimi napravami in instrumenti ter kamerami visoke ločljivosti. Pred dnevi je tudi ta že vstopil v Marsovo orbito, kjer bo ostal do maja, ko se bo od njega ločil pristajalni modul.
Arabska sonda bo okoli Marsa krožila in preučevala vreme, kitajska pa bo na planetu tudi pristala in tam zbirala podatke.
Ta bo predvidoma pristal na območju kraterja, imenovanega Utopia Planitia, iz modula pa bo nato na površino odpotoval rover, ki naj bi površje Marsa raziskoval najmanj tri mesece. Pri programu so sodelovale še Francija, Avstrija in Argentina. Če bo Kitajski uspelo vse, kar so si zadali, bo tako za Sovjetsko zvezo in Združenimi državami Amerike postala tretja država, ki bo pristala na Marsu.
