RAZISKOVANJE
Na Marsu je morda bilo življenje
Na rdečem planetu potrdili obstoj organskih snovi. Raziskovanje in iskanje znakov življenja se nadaljuje.
Odpri galerijo
Nasin rover Curiosity je našel dokaze o možnosti obstoja življenja. Foto: AP
Nasin najnovejši rover, mobilni laboratorij na jedrski pogon Curiosity, je v kamninah našel dokaze, ki namigujejo, da je lahko Mars v pradavnih časih omogočal obstoj življenja. Dodatne znake so našli v njegovi atmosferi. To sicer še ni dejanski dokaz obstoja življenja, a so te ugotovitve dober znak za bodoče vesoljske odprave, ki bodo proučevale ta čedalje bolj zanimiv planet.
Novi dokazi se nanašajo na obstoj zapletenih organskih molekul v tri milijarde let starih skalah in atmosferi. Poročilo o tem so objavili v ugledni reviji Science. Organske molekule vsebujejo ogljik in vodik pa tudi kisik, dušik in druge elemente. »S temi ugotovitvami se nadaljuje pot iskanja dokaza življenja,« pravi Thomas Zurbuchen, pomočnik direktorja Nase. In še, da bo eni od prihodnjih odprav zagotovo uspelo tako prelomno odkritje. Rover sicer ni našel vira organskih molekul, pravi Jan Eigenbrode, vodilni avtor poročil v reviji Science.
Čeprav je površina Marsa zdaj negostoljubna, obstajajo dokazi, da je v oddaljeni preteklosti podnebje omogočilo obstoj vode v tekočem stanju. In ravno voda je bistvena sestavina, potrebna za življenje. Podatki, ki jih je zbral rover, razkrivajo, da je pred več milijardami let na področju kraterja Gale (kjer je zdaj rover) obstajalo jezero, v njem pa so bile vse kemične snovi, potrebne za življenje. Treba je dodati, da je površina Marsa izpostavljena sevanju iz vesolja, in ravno to poleg surovih razmer za življenje razgrajuje organsko snov. Strokovnjaki so prastare kemične molekule odkrili v zgornjih petih centimetrih površinskih plasti: Curiosity je zavrtal v tla na štirih mestih kraterja, vzorce pa je analizirala posebna naprava; segreje jih na 500 stopinj Celzija, da sprostijo organske molekule.
V drugem poročilu navajajo odkritje plina metana v atmosferi, ki se spreminja glede na letni čas na planetu. Gre za obdobje treh Marsovih let, kar je enakovredno šestim našim. Metan lahko nastane tudi iz kamnin, povezanih z vodo, vendar ne izključujejo biološkega izvora. Metan so na Marsu zaznali že pred časom, novi podatki pa kažejo na nizko količino metana v kraterju Gale v zimskem času in višjo v poletnem. »Je na Marsu življenje?« se sprašuje Michael Meyer, vodilni znanstvenik, odgovoren za program raziskovanja Marsa pri Nasi, in odgovarja: »Ne vemo, vendar ti rezultati kažejo, da smo na pravi sledi.«
Odkritje metana v atmosferi in prastarega ogljika na površju krepi upanje znanstvenikov, da bosta mobilni sondi ExoMars Evropske vesoljske agencije in Mars2020 ameriške Nase, ki bosta tja odpotovali leta 2020 (zdaj ju še gradijo), našli več organskih snovi na površini in pod njo. Tedaj naj bi tja poletela tudi kitajska sonda, ki bo zajemala umetni satelit, pristajalni modul in rover. V prihodnje bo torej na rdečem planetu res živahno.
Novi dokazi se nanašajo na obstoj zapletenih organskih molekul v tri milijarde let starih skalah in atmosferi. Poročilo o tem so objavili v ugledni reviji Science. Organske molekule vsebujejo ogljik in vodik pa tudi kisik, dušik in druge elemente. »S temi ugotovitvami se nadaljuje pot iskanja dokaza življenja,« pravi Thomas Zurbuchen, pomočnik direktorja Nase. In še, da bo eni od prihodnjih odprav zagotovo uspelo tako prelomno odkritje. Rover sicer ni našel vira organskih molekul, pravi Jan Eigenbrode, vodilni avtor poročil v reviji Science.
Metan v atmosferi
Čeprav je površina Marsa zdaj negostoljubna, obstajajo dokazi, da je v oddaljeni preteklosti podnebje omogočilo obstoj vode v tekočem stanju. In ravno voda je bistvena sestavina, potrebna za življenje. Podatki, ki jih je zbral rover, razkrivajo, da je pred več milijardami let na področju kraterja Gale (kjer je zdaj rover) obstajalo jezero, v njem pa so bile vse kemične snovi, potrebne za življenje. Treba je dodati, da je površina Marsa izpostavljena sevanju iz vesolja, in ravno to poleg surovih razmer za življenje razgrajuje organsko snov. Strokovnjaki so prastare kemične molekule odkrili v zgornjih petih centimetrih površinskih plasti: Curiosity je zavrtal v tla na štirih mestih kraterja, vzorce pa je analizirala posebna naprava; segreje jih na 500 stopinj Celzija, da sprostijo organske molekule.
Čez dve leti bodo na rdečem planetu kar tri sonde iskale dokaze življenja.
V drugem poročilu navajajo odkritje plina metana v atmosferi, ki se spreminja glede na letni čas na planetu. Gre za obdobje treh Marsovih let, kar je enakovredno šestim našim. Metan lahko nastane tudi iz kamnin, povezanih z vodo, vendar ne izključujejo biološkega izvora. Metan so na Marsu zaznali že pred časom, novi podatki pa kažejo na nizko količino metana v kraterju Gale v zimskem času in višjo v poletnem. »Je na Marsu življenje?« se sprašuje Michael Meyer, vodilni znanstvenik, odgovoren za program raziskovanja Marsa pri Nasi, in odgovarja: »Ne vemo, vendar ti rezultati kažejo, da smo na pravi sledi.«
Odkritje metana v atmosferi in prastarega ogljika na površju krepi upanje znanstvenikov, da bosta mobilni sondi ExoMars Evropske vesoljske agencije in Mars2020 ameriške Nase, ki bosta tja odpotovali leta 2020 (zdaj ju še gradijo), našli več organskih snovi na površini in pod njo. Tedaj naj bi tja poletela tudi kitajska sonda, ki bo zajemala umetni satelit, pristajalni modul in rover. V prihodnje bo torej na rdečem planetu res živahno.
