MARS
Na Marsu rastejo gobe, lišaji in alge
Površina rdečega planeta ni pust in mrtev svet. Nasa odkritja še ni potrdila.
Odpri galerijo
Večina strokovnjakov se strinja, da bi bil to lahko lišaj. FOTOGRAFIJE: Nasa
Vesoljska robotska sonda Curiosity je na Zemljo poslala posnetke rastočih gob, lišajev in alg na Marsovem površju. Rdeča površina torej ni pust in mrtev svet, menijo raziskovalci v študiji in še, da je 15 posnetkov dokaz obstoja alg, lišajev in gob.
Odkritje so objavili v publikaciji Journal of Astrobiology and Space Science Reviews; njeni uredniki so sporočili, da so šest neodvisnih znanstvenikov in osem starejših urednikov prosili, naj pregledajo študijo. Enajst jih je predlagalo objavo (z določenimi popravki), trije so ugotovitve zavrnili.
Drugi akademiki so predlagali alternativne razlage in pri tem omenjali enostavno obrazložitev vzorcev, ki se je vrtela okrog hematita ali železovega oksida. Obenem poudarjajo, da ne gre za prave dokaze življenja in da nebiološke razlage ni mogoče izključiti.
Če bodo obstoj omenjenega res potrdili, bo to revolucija našega razumevanja o Marsu in življenju zunaj Zemlje. Nasa za zdaj zapisov, objavljenih v omenjeni publikaciji, ni niti potrdila niti zanikala. Dr. Regina Dass, mikrobiologinja iz Indije, soavtorica študije, pravi: »Na Zemlji ni vidnih nobenih geoloških ali drugih nebioloških sil, ki lahko na našem planetu povzročijo nastanek več sto sedimentarnih struktur, ki imajo obliko gob, pecljev, stebel in pri tem v okolico sproščajo nekaj sporam podobnega.«
Petnajst takih primerkov naj bi fotografirala Nasa, v treh dneh so zrasli iz Marsovih tal. Še vedno ni znano, zakaj naj bi se zdaj na tem planetu pojavilo življenje, mogoče je, da so zdaj za to ugodnejše razmere pod površino kot na njej.
Kakšne dokaze o obstoju življenja na Marsu že imajo strokovnjaki? Iskanje življenja na drugih planetih od nekdaj zanima Zemljane, a to bo verjetno precej drugačno, kot ga predstavljajo hollywoodski filmi.
Torej, če je že obstajalo življenje na tem planetu, se bo to pokazalo v obliki fosiliziranih bakterij. Obstaja nekaj znakov. Prvi in ključni je voda. Planet je kamnit in pust, voda je večinoma na obeh polarnih kapah, v preteklosti je bila tudi na površini. Nadaljnje vodilo so meteoriti z Marsa, ki so padli na Zemljo: 34 so jih že našteli, trije naj bi nosili dokaze o življenju.
Najbolj znan je tisti, ki so ga našli na Antarktiki (ALH 84001) in ki naj bi vseboval fosilizirane, bakterijam podobne oblike, a se je 2012. izkazalo, da so oblike vulkanskega izvora in da ni povezave z bakterijami.
Leta 1976 sta na Marsu pristala dva pristajalna modula sond Viking 1 in 2 in opravila kemično in biološko analizo na kraju pristanka. Rezultati so bili nenavadni, a Nasa ni potrdila, da je šlo za dokaz o obstoju življenja.
Robot Curiosity je letos zaznal morebitne gradbene dele organskih molekul na območju 3,5 milijarde let starega kraterja Gale.
Pred leti je edina evropska Marsova vesoljska sonda, Mars Express, zaznala prisotnost metana v njegovi atmosferi, tudi Curiosity je v določenih letnih časih že večkrat zaznal povečano prisotnost metana v atmosferi – ta naj bi bil dokaz življenja na tem planetu.
Na Marsu še deluje robot InSight: vsak dan na Zemljo pošlje vremensko poročilo, ki zajema temperaturo, pritisk in hitrost vetra. Sonda je sprostila mehaničnega krta, zakopal se je pol metra globoko in obstal. Zakaj, ni znano, težavo še odpravljajo.
Človek se od nekdaj sprašuje, ali je na Marsu (bilo) življenje. Foto: REUTERS
Odkritje so objavili v publikaciji Journal of Astrobiology and Space Science Reviews; njeni uredniki so sporočili, da so šest neodvisnih znanstvenikov in osem starejših urednikov prosili, naj pregledajo študijo. Enajst jih je predlagalo objavo (z določenimi popravki), trije so ugotovitve zavrnili.
Drugi akademiki so predlagali alternativne razlage in pri tem omenjali enostavno obrazložitev vzorcev, ki se je vrtela okrog hematita ali železovega oksida. Obenem poudarjajo, da ne gre za prave dokaze življenja in da nebiološke razlage ni mogoče izključiti.
Strokovnjaki so beli pas na skali prepoznali kot glivo.
Če bodo obstoj omenjenega res potrdili, bo to revolucija našega razumevanja o Marsu in življenju zunaj Zemlje. Nasa za zdaj zapisov, objavljenih v omenjeni publikaciji, ni niti potrdila niti zanikala. Dr. Regina Dass, mikrobiologinja iz Indije, soavtorica študije, pravi: »Na Zemlji ni vidnih nobenih geoloških ali drugih nebioloških sil, ki lahko na našem planetu povzročijo nastanek več sto sedimentarnih struktur, ki imajo obliko gob, pecljev, stebel in pri tem v okolico sproščajo nekaj sporam podobnega.«
Petnajst takih primerkov naj bi fotografirala Nasa, v treh dneh so zrasli iz Marsovih tal. Še vedno ni znano, zakaj naj bi se zdaj na tem planetu pojavilo življenje, mogoče je, da so zdaj za to ugodnejše razmere pod površino kot na njej.
Posnetke Marsovega površja je proučilo več znanstvenikov.
Kakšne dokaze o obstoju življenja na Marsu že imajo strokovnjaki? Iskanje življenja na drugih planetih od nekdaj zanima Zemljane, a to bo verjetno precej drugačno, kot ga predstavljajo hollywoodski filmi.
Torej, če je že obstajalo življenje na tem planetu, se bo to pokazalo v obliki fosiliziranih bakterij. Obstaja nekaj znakov. Prvi in ključni je voda. Planet je kamnit in pust, voda je večinoma na obeh polarnih kapah, v preteklosti je bila tudi na površini. Nadaljnje vodilo so meteoriti z Marsa, ki so padli na Zemljo: 34 so jih že našteli, trije naj bi nosili dokaze o življenju.
Večina strokovnjakov se strinja, da bi bil to lahko lišaj. FOTOGRAFIJE: Nasa
Najbolj znan je tisti, ki so ga našli na Antarktiki (ALH 84001) in ki naj bi vseboval fosilizirane, bakterijam podobne oblike, a se je 2012. izkazalo, da so oblike vulkanskega izvora in da ni povezave z bakterijami.
Leta 1976 sta na Marsu pristala dva pristajalna modula sond Viking 1 in 2 in opravila kemično in biološko analizo na kraju pristanka. Rezultati so bili nenavadni, a Nasa ni potrdila, da je šlo za dokaz o obstoju življenja.
Robot Curiosity je letos zaznal morebitne gradbene dele organskih molekul na območju 3,5 milijarde let starega kraterja Gale.
Še vedno ni znano, zakaj naj bi se zdaj na tem planetu pojavilo življenje.
Pred leti je edina evropska Marsova vesoljska sonda, Mars Express, zaznala prisotnost metana v njegovi atmosferi, tudi Curiosity je v določenih letnih časih že večkrat zaznal povečano prisotnost metana v atmosferi – ta naj bi bil dokaz življenja na tem planetu.
Na Marsu še deluje robot InSight: vsak dan na Zemljo pošlje vremensko poročilo, ki zajema temperaturo, pritisk in hitrost vetra. Sonda je sprostila mehaničnega krta, zakopal se je pol metra globoko in obstal. Zakaj, ni znano, težavo še odpravljajo.
