Na nebu opazili čudne zelene žarke: Ja, gre za skeniranje (VIDEO)
Zdi se, da našo generacijo z razvojem vesoljske tehnologije čaka vse več nebesnih spektaklov. Konec januarja letos se je na nočnem nebu nad Havaji pojavila srhljiva modrikasta spirala, ki je spominjala na prizor iz znanstvenofantastičnih filmov. Zdaj so na tem območju zabeležili še en zanimiv pojav: nenavadne zelene žarke, ki spominjajo na mučne laserske žarke. V obeh primerih je šlo za pojav, ki ga je ustvaril človek.
28. januarja so tako nad Havaji opazili laserski žarek, za katerega se je zdelo, da ga je proizvedel satelit. A ni šlo za tistega iz Nase ali podjetja SpaceX, temveč za radar s kitajskega vesoljskega plovila. Opozoriti je treba, da izvor teh nebeških žarkov sprva ni bil takoj znan. Najprej so strokovnjaki japonskega nacionalnega astronomskega observatorija (NAOJ) na Twitterju objavili, da je zeleno luč verjetno ustvaril radar satelita ICESat-2 v lasti Nase, ki se uporablja za spremljanje debeline morskega ledu, ledenih plošč in gostote gozdov.
Toda 6. februarja je NAOJ posodobil svojo objavo slike laserskega žarka in objavil, da glede na izračune trajektorije verjetno ne gre za Nasin instrument, ampak za instrument kitajskega izvora. »Martino Anthony J., Nasin znanstvenik, ki dela na ICESat-2 ATLAS, poroča, da to ni njihov instrument. On in njegovi kolegi so simulirali trajektorije satelitov, ki imajo podoben instrument, in ugotovili, da je najverjetnejši kandidat kitajski satelit Daqi- 1 /AEMS. Cenimo njihov trud pri odkrivanju vzroka. Obžalujemo našo napačno presojo,« se je glasi obvestilo, kot je poroča Science Alert, povzemajo tuji mediji.
Kitajski satelit Daqi-1
Kitajski satelit Daqi-1 je bil izstreljen aprila lani in je podoben ICESat-2. Je satelit za spremljanje stanja atmosfere, torej spremlja globalne ravni ogljika in tudi onesnaženost atmosfere iz Zemljine orbite. Daqi-1 ima na krovu pet instrumentov, vključno z lidarjem ACDL (lidar za zaznavanje aerosolov in ogljikovega dioksida). Lidar je akronim za lasersko slikanje. Deluje podobno kot sonar, vendar namesto z zvočnimi valovi kartira območje, to počne z laserskimi žarki. V primeru ACDL lahko pošlje laserje na določenih valovnih dolžinah, da zazna različne molekule v ozračju. Znanstveniki zbirajo informacije o sestavi ozračja in prsti z merjenjem časa, ki je potreben, da se laserski žarki odbijejo.
