Na razstavi o nacizmu smejo slikati le hrošča

V Muzeju oblikovanja v nizozemskem mestu Den Bosch, ki leži kakih 70 kilometrov od prestolnice Amsterdam, so odprli razstavo Oblikovanje v tretjem rajhu. Na spletni strani svetovno znanega muzeja so zapisali, da razstava povzema vlogo oblikovanja in propagande pri razvoju zločinske nacistične ideologije, ki je pognala v smrt na desetine milijonov ljudi, so zapisali na spletni strani svetovno znanega muzeja.


Med drugim so razstavili nacistične plakate, ki poveličujejo germansko raso in nacističnega človeka, popolnega svetlopoltega športnika z idealnimi merami. Na ogled so fotografije z olimpijskih iger leta 1936 v Berlinu in znameniti Volkswagnov hrošč iz leta 1943, ki naj bi nastal po firerjevem ukazu. Hitler je menda svojemu genialnemu inženirju Ferdinandu Porscheju naročil izdelavo trpežnega avtomobila, ki bo dostopen vsem Nemcem. Naredili so več kot deset prototipov, preden so izbranega predstavili Hitlerju. Testirali so ga tako, da so se kar osemkrat brez postanka zapeljali na avstrijsko goro Grossglockner. Obiskovalci razstave v Den Boschu si lahko ogledujejo filme Hitlerjeve snemalke ​Leni Riefenstahl in skulpture Arna Brekerja, enega firerju najbolj ljubih umetnikov, ki ga je nacistična država izdatno finančno podpirala. Toda mnogi vodstvu muzeja očitajo neprevidnost pri prikazovanju ideologije, ki je tudi danes živa.

Protifašisti zahtevajo zaprtje

Razstavo kritizira Protifašistična zveza Nizozemske, lokalni komunisti pa zahtevajo takojšnje zaprtje in so v nedeljo pred muzejem pripravili tudi demonstracije. Vodstvo muzeja se je želelo izogniti izgredom, zato so močno okrepili varnost in prepovedali fotografiranje. Tako naj bi obiskovalcem in simpatizerjem skrajne desnice onemogočili ustvarjanje selfiejev s Hitlerjem v ozadju. Obiskovalci smejo po mili volji slikati le hrošča iz leta 1943 v obledeli bež barvi.


Direktor muzeja Timo de Rijk je poudaril, da so z ukrepi preprečili slavljenje nacizma. »Nasprotniki trdijo, da že s samo razstavo poveličujemo naciste, a če bi bilo tako, ne bi dopustil razstave. Za uvod smo povedali in večkrat poudarili, da je nacizem rasistična ideologija in da je bilo v načrtu stranke ustanoviti rasistično ljudsko kulturo. Razstava je prav zato dokumentarna,« meni de Rijk.



Obiskovalec ob vstopu najprej zagleda Brekerjevo skulpturo nacističnega mladeniča, kipa, ki ga je avtor vzel s seboj, ko je spremljal Hitlerja na poti v Pariz po padcu Francije. Na stenah muzeja visijo zastave s svastiko, v vitrinah pa so poleg različnih okrašenih izdaj Mein Kampfa (Moj boj) tudi ilustrirani nacistični koncepti, denimo o večvrednosti arijske rase.
»Brekerjev kip predstavlja nacističnega idealnega človeka, kakršnega so želeli ustvariti,« pojasnjuje de Rijk, nekoč profesor oblikovanja na prestižni univerzi za tehnologijo v Delftu. »Hitlerja je oblikovanje zelo zanimalo. Komuniste je globoko sovražil, a obenem priznaval in denimo občudoval njihovo uporabo zastav na shodih, in rekel, da morajo biti nacionalsocialistični shodi v tem pogledu še boljši.« De Rijk je pred odprtjem govoril s protestniki, mladimi člani komunistične partije, o razstavi, ki je sovpadla s 75. obletnico osvoboditve Den Boscha. »Razumem mlade, da jih skrbi,« je dejal, vendar protestov ni preprečil.