Imenuje se Perseverance. Ali po naše vztrajnost ali stanovitnost. To je ime nove Nasine vesoljske sonde, namenjene raziskovanju Marsa. Ime je izmed več kot 28.000 predlogov ameriških osnovnošolcev izbrala ameriška vesoljska agencija Nasa, ki se je po več krogih odločila za predlog sedmošolca Alexa Maherja. Fant bo z družino lahko prisostvoval izstrelitvi sonde, ki ji je pomagal izbrati ime.
Če izstrelitve ne bo do 5. avgusta, bo naslednja priložnost šele čez 26 mesecev.
Novo vesoljsko sondo so načrtovali osem let.
Proti rdečemu planetu bo poletela 17. julija 2020. Izstrelno okno bo odprto do 5. avgusta. Cilj je pristanek na Marsu 18. februarja 2021 na območju kraterja Jezero. Njena naloga je predvsem astrobiološka, torej iskanje morebitnih sledi življenja, geoloških posebnosti in značilnosti ter izjemnosti kraja pristanka. Zbrala naj bi več vzorcev tal in jih pripravila za morebitno prihodnjo vesoljsko sondo, katere glavna naloga bo dostava vzorcev na naš planet, kar bi se lahko zgodilo v naslednjih letih.
Robotski helikopter
Vztrajnost so začeli načrtovati leta 2012 in je izpeljanka sonde Curiosity (Radovednost), ki že sedem let in pol raziskuje površino Marsa. Vsebuje veliko sestavin, ki so bile že izdelane in preizkušene. Dodali so seveda druge instrumente in pripomočke, tudi prvi miniaturni robotski helikopter, ki bo letel v ozračju drugega planeta. Cena razvoja je bila približno 2,1 milijarde ameriških dolarjev (1,9 milijarde evrov), kar je nekoliko ceneje od Curiosity, ki je stala dve milijardi in pol (2,2 milijarde evrov). Nova sonda je enakih razsežnosti kot Curiosity, a je s približno 1050 kilogrami težja za 17 odstotkov.
Alex bo z družino lahko opazoval izstrelitev. FOTO: NASA
Proti Marsu jo bo poslala zanesljiva in okrepljena satelitska nosilna raketa Atlas 5, model 541. Po večmesečnem potovanju po medplanetarnem prostoru bo vstopila v atmosfero Marsa s hitrostjo blizu 21.000 kilometrov na uro. Sprva jo bo varoval toplotni ščit, nato padala, pri končnem pristanku pa ji bo pomagal posebni zaviralni raketni sistem. Pri pristanku mora vse potekati natančno in po večkrat uspešno preizkušenem programu; vsako odstopanje lahko vodi do neuspeha. Po pristanku sledi postopno vključevanje različnih sistemov, naprav in instrumentov. Vir toplotne in električne energije je mali jedrski reaktor, radioizotopski generator, ki črpa energijo iz 4,8 kilograma plutonija, kar bo zadostovalo za delovanje enega Marsovega leta ali 667 dni. A v resnici bi lahko dajal energijo celo 14 let, to zdaj namreč vidimo pri sondi Curiosity, na kateri deluje že sedem let in pol, čeprav je bilo tudi zanj predvideno delovanje enega Marsovega leta. Tako sonda ni odvisna od sonca in se lahko premika tudi ponoči in ko divjajo prašnati ali peščeni viharji, ki niso redki.
Gre za prvo ameriško vesoljsko sondo po Vikingu 1 in 2 iz leta 1976, ki je usmerjena v iskanje morebitnega življenja na tem nam še vedno malo znanem četrtem planetu našega sončnega sistema.
Pridobivanje kisika
Novo robotsko vozilo je opremljeno s 23 miniaturnimi kamerami, ima šest koles, ki so ožja, močnejša in izdelana iz drugih materialov kot pri predhodniku. Ima posebni spektrometer, radarski slikovni sistem, ki lahko sega pod površino, poseben analizator atmosfere ter izjemno močan in občutljiv slikovni sistem. Nadalje ima instrument, ki kombinira slikanje in kemično analizo, kot tudi laserja in štiri dodatne spektrometre, ki lahko na daljavo ugotavljajo biološko aktivnost. Dodatno je bila dodana naprava, ki bo raziskovala možnost pridobivanja kisika iz ogljikovega dioksida, ki je prevladujoč v Marsovi atmosferi. Tako pridobljeni kisik bi bil v prihodnosti namenjen dihanju astronavtov in seveda kot del goriva za raketne pogone. Na krovu sta še dva mikrofona, ki ju bodo uporabili med pristankom, vožnjo in zbiranjem vzorcev.
