Na tekmi poteptali 125 ljudi: umrli v stampedu in zaradi zadušitve
Navijaška čustva so lahko skrajno eksplozivna, izgred, ki je sledil nogometni tekmi dveh dolgoletnih indonezijskih rivalski klubov, pa se bo v športno zgodovino zapisal kot eden najbolj krvavih. Še preden so tekmovalci odkorakali z zelenice, je nanjo namreč pridrlo okoli 3000 gledalcev, večinoma podporniki poražene ekipe, kar se je po vmešanju policije sprevrglo v masaker. Umrlo je najmanj 125 ljudi, še najmanj toliko pa je ranjenih, nekateri kritično.
Na stadionu za 38.000 ljudi, ki pa je na krvavo sobotno tekmo privabil okoli 42.000 nogometnih navdušencev, je ob izidu 3 proti 2 zavrelo. Razočarani navijači poražencev so pridrli na igrišče, na kar je policija odgovorila s solzivcem. Izbruhnilo je vsesplošno nasilje, predvsem med navijači in možmi v modrem, ljudje so panično stekli proti izhodom.
V boju za preživetje so plezali drug čez drugega, prek ograj, štiriintrideset jih nikoli ni prišlo s stadiona. V kaosu so umrli zaradi zadušitve zaradi pomanjkanja kisika ob prenatrpanosti ali ker jih je do smrti poteptala množica. Okoli 300 ranjenih so prepeljali v več bližnjih bolnišnic, a mnogim ni bilo več pomoči. Število žrtev je naraslo na 125, med temi je tudi petletni otrok. Razjarjena množica je na stadionu in pred njim zažgala 13 vozil, od tega deset policijskih.
5-letni otrok je najmlajša žrtev.
V luči tragedije je indonezijski predsednik Džoko Vidodo zapovedal temeljito preiskavo in oceno varnostnih standardov na nogometnih tekmah. V ospredju je namreč vprašanje, čemu je policija sploh imela solzivec, ko pa sta na tovrstnih prireditvah po Fifinih standardih solzivec in strelno orožje odsvetovana. »Ni prvič, da se je nogometna tekma končala tragično. A običajno je žrtev ena ali dve,« je dejal Justinus Lhaksana, nekdanji trener indonezijske državne nogometne ekipe, in dodal, da se nemiri, mnogokrat nasilni, na tekmah odvijajo že minulih pet let.