Na volitvah v ZDA tudi o norih gobah

ZDA so se znašle v vrtincu volitev, kakršnih še ni bilo. Poleg izjemne udeležbe, kar 67-odstotne, nedvomno izstopajo tudi po burnih protestih, ki so izbruhnili med preštevanjem glasov. Medtem ko eni zahtevajo nadaljevanje štetja in upoštevanje vseh pravočasno prispelih glasovnic, drugi navijajo za vnovično štetje, spet tretji pa bi ga kar prekinili.

Kdo bo vodil ZDA naslednja štiri leta, bo nazadnje morda odločilo sodišče, obstaja celo možnost, da bi januarja, če odločitve še ne bi bilo, predsednikovanje začasno prevzel predsednik ali predsednica predstavniškega doma, vsekakor pa je jasno, da poraženec, kdor koli že bo, ne bo stoično sprejel rezultata. Na volitvah so Američani odločali še o marsičem drugem, ne le o predsedniku.

Volili so tudi predstavnike v kongres in senat, kjer so republikanci po pričakovanjih ohranili večino v senatu, demokrati pa v kongresu; točno razmerje po številkah še ni znano, a demokrati naj bi v predstavniškem domu izgubili kar nekaj stolčkov, ki so jih zasedali prejšnja leta, zato jih kljub morebitni zmagi Joeja Bidna ne čaka lahko delo. Nekaj zanimivosti: demokratka Sarah McBride je z zmago v Delawaru postala prva transspolna zvezna senatorka, demokrata Ritchie Torres in Mondaire Jones sta v New Yorku postala prva odkrito istospolno usmerjena temnopolta senatorja.

V Severni Karolini je bitko za kongresni stolček osvojil republikanec Madison Cawthorn, ki bo s 25 leti postal najmlajši član kongresa, demokratinja Cori Bush pa je z zmago v Misuriju postala prva temnopolta kongresnica te zvezne države; je nekdanja brezdomka, danes pa medicinska sestra, mati samohranilka in aktivistka gibanja za pravice temnopoltih Black Lives Matter.


V nekaterih zveznih državah so odločali še o drugih vprašanjih. V Utahu, denimo, so podprli ustavno pravico do lova in ribolova, v Kaliforniji so zapornikom vrnili volilno pravico, Oregon je dekriminaliziral manjše količine nezakonitih mamil, med njimi heroin in kokain, Washington pa nore gobe.