ISLANDIJA
Nad lavo pekli hrenovke
Mnogi so se podali na dolgo pot do ognjenika. Reka lave je dolga do 700 metrov.
Odpri galerijo
Zaradi visoke koncentracije nevarnih plinov so približevanje vulkanu pozneje prepovedali. FOTO: Reuters
Mnogi bi ob bruhajočem ognjeniku raje pobrali šila in kopita, a na Islandiji je Fagradalsfjall pritegnil množice občudovalcev. Vulkan, ki se je razkazal v zmerni in nadzorovani moči, kot so pojasnili strokovnjaki, je bil prava turistična atrakcija, a le kratek čas, saj so oblasti zaradi visoke koncentracije plinov v ozračju pozneje zaprle območje.
Vulkanska razpoka, iz katere se izteka lava, je dolga od 500 do 700 metrov, za zdaj naj bi ognjenik izločil neverjetnih 300.000 kubičnih metrov ognjene mase, v bližini katere se je temperatura občutno dvignila, poročajo pogumni opazovalci, ki so si nad žarečo lavo pekli celo hrenovke in sladke penice. Seveda ne takoj po izbruhu, saj je bil takrat dostop onemogočen, pozneje pa so oblasti odstranile zapore in dopustile množici radovednežev, da se je približala ognjeniku.
Mnogim so sicer morali pomagati reševalci zaradi podhladitve in izmučenosti: od ceste do vulkana je treba hoditi še uro in pol, kar je bilo v nizkih temperaturah za marsikoga prevelik zalogaj.
Na Islandiji je okrog 30 večjih vulkanov. Tokratni izbruh se je zgodil na območju vulkanskega sistema Krysuvik, ki sicer nima osrednjega ognjenika. Izbruh Fagradalsfjalla, ki je od prestolnice oddaljen okoli 40 kilometrov, je prvi izbruh tega sistema ognjenikov v 900 letih, k sreči pa ga niso spremljale eksplozije.
300 tisoč kubičnih metrov lave je izbruhal.
Vulkanska razpoka, iz katere se izteka lava, je dolga od 500 do 700 metrov, za zdaj naj bi ognjenik izločil neverjetnih 300.000 kubičnih metrov ognjene mase, v bližini katere se je temperatura občutno dvignila, poročajo pogumni opazovalci, ki so si nad žarečo lavo pekli celo hrenovke in sladke penice. Seveda ne takoj po izbruhu, saj je bil takrat dostop onemogočen, pozneje pa so oblasti odstranile zapore in dopustile množici radovednežev, da se je približala ognjeniku.
Mnogim so sicer morali pomagati reševalci zaradi podhladitve in izmučenosti: od ceste do vulkana je treba hoditi še uro in pol, kar je bilo v nizkih temperaturah za marsikoga prevelik zalogaj.
Na Islandiji je okrog 30 večjih vulkanov. Tokratni izbruh se je zgodil na območju vulkanskega sistema Krysuvik, ki sicer nima osrednjega ognjenika. Izbruh Fagradalsfjalla, ki je od prestolnice oddaljen okoli 40 kilometrov, je prvi izbruh tega sistema ognjenikov v 900 letih, k sreči pa ga niso spremljale eksplozije.
