VESOLJE

Nad nami bo krožila le še šest let

Mednarodna vesoljska postaja je dotrajana. Nadzorovano bo strmoglavila v Tihi ocean.
Fotografija: Na začeteku junija sta na ISS obtičala Butch Wilmore in naša Sunita Williams. FOTO: Joe Skipper/Reuters
Odpri galerijo
Na začeteku junija sta na ISS obtičala Butch Wilmore in naša Sunita Williams. FOTO: Joe Skipper/Reuters

Čeprav na njej trenutno še bivajo astronavti, med njimi Sunita Williams, ki ima sorodnike v Sloveniji, so Mednarodni vesoljski postaji (ISS) šteti dnevi. Ker je postaja, ki že zadnjih 24 let kroži okrog Zemlje, stara in močno dotrajana, so se pri ameriški vesoljski agenciji Nasa odločili, da jo bodo na naš planet poskusili spraviti kar sami.

Če bi tako veliko in težko konstrukcijo, kot je vesoljska postaja, tehta namreč okrog 400 ton, prepustili na milost in nemilost času ter gravitaciji, bi bilo to namreč lahko izjemno nevarno. Ne bi namreč mogli predvideti, kam in kdaj bo treščila, če bi padla na poseljeno območje, pa bi bila to katastrofa ogromnih razsežnosti. Zato jo bodo s pomočjo neke vrste vesoljskega vlačilca, ki ga bo izdelal SpaceX, potisnili na del nad Tihim oceanom, imenovanim točka Nemo, kjer daleč naokoli ni nikogar. Pravzaprav je točka Nemo tako zelo daleč od kopnega, da so njej najbližji ljudje prav astronavti na ISS.

Tehta 400 ton. FOTO: Maxar Technologies/Reuters
Tehta 400 ton. FOTO: Maxar Technologies/Reuters

Na zadnjo pot naj bi postajo, če bo šlo vse po načrtih, poslali leta 2030, projekt njenega strmoglavljenja pa bi ameriško vesoljsko agencijo stal astronomsko milijardo dolarjev. Že štiri leta prej bodo pri Nasi omogočili, da se vesoljska postaja sama začne postopoma spuščati iz orbite; trenutno je 400 kilometrov nad Zemljinim površjem. Ko bo dosegla višino 320 kilometrov, bodo postajo zapustili zadnji astronavti, ti bodo s seboj na Zemljo prinesli opremo in druge reči s postaje, za katere se jim bo zdelo, da imajo posebno zgodovinsko vrednost in pomen in bi se jih splačalo ohraniti za prihodnje rodove.

Raziskovalne postaje

Ko na krovu ne bo več ljudi, se bo postaja nadaljnjih nekaj mesecev še naprej spuščala, ko bo le še 280 kilometrov nad Zemljinim površjem, pa bo Nasa proti njej poslala vesoljski vlačilec, ki jo bo spremljal leto in pol ter ji pomagal strmoglaviti proti točno določeni točki. Ko bo konstrukcija enkrat s hitrostjo 29.000 kilometrov na uro vstopila v atmosfero, bo zaradi izjemne sile trenja med padanjem proti tlom skorajda povsem zgorela, a bo po izračunih strokovnjakov še vedno ostalo med 40 in 100 tonami komponent, večinoma tistih iz gostejših in trših materialov, ki bodo treščili skorajda povsem na sredino Tihega oceana. Tam, na točki Nemo, počiva že med 260 in 300 kosi raznih satelitov in drugih vesoljskih plovil, ki so jih tja uspešno usmerile različne vesoljske agencije, zato temu delu oceana pravijo tudi vesoljsko pokopališče.

Točka Nemo je tako daleč od poseljene zemlje, da so njej najbližji ljudje prav na Mednarodni vesoljski postaji. FOTO: Nikolodion/getty Images
Točka Nemo je tako daleč od poseljene zemlje, da so njej najbližji ljudje prav na Mednarodni vesoljski postaji. FOTO: Nikolodion/getty Images
Kitajski Tiangong je v Zemljini orbiti že od leta 2021. FOTO: Alejomiranda/getty Images
Kitajski Tiangong je v Zemljini orbiti že od leta 2021. FOTO: Alejomiranda/getty Images

Ko nad nami ne bo več krožila Mednarodna vesoljska postaja, pa to ne bo konec bivanja ljudi v vesolju. Že tri leta v orbiti nad našim planetom kroži kitajska vesoljska postaja Tiangong, ki naj bi med zvezdami ostala vsaj desetletje. Novo načrtujejo tudi že Američani, imenovala se bo Axiom, uporabljali pa bi jo za vesoljsko proizvodnjo, opravljanje raznih poskusov, a tudi v turistične namene. Blue Origin, vesoljska družba v lasti Jeffa Bezosa, medtem snuje svojo postajo, nekakšen poslovni park v vesolju. Raziskovalne postaje snujejo tudi podjetja Nanoracks, Voyager Space in Lockheed Martin.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije