DIAMANTI
Najbogatejše zakladnice
Nekateri muzeji ne privlačijo le z umetninami in ostanki civilizacij, marveč tudi z nakitom, dragimi kamni in drugimi dragocenostmi; največji diamant je na ogled v Londonu.
Odpri galerijo
Krona cesarja Rudolfa II. je okrašena z diamanti in velikanskim smaragdom na vrhu.
Bleščeči kamni in žlahtne kovine privlačijo ljudi že od pamtiveka. V prvi vrsti zaradi lepote, hkrati pa nas kot magnet privlači njihova skrivnostnost, saj drage kamne in kristale povezujemo z energijami in močmi.
1. Zeleni svod, Dresden: Dresdenski Zeleni svod velja za največji muzejski zaklad v Evropi, ki ga je že na začetku 18. stoletja sestavil saški volilni knez in poljski kralj Avgust II. Močni.
Na ogled je približno 3000 predmetov iz zlata, srebra, draguljev, jantarja in slonovine iz časa med renesanso in klasicizmom. Najodličnejši iz dragocene zbirke pa so verjetno 648-karatni safir, 49,71-karatni dresdenski beli diamant in sloviti kip Maora, ki na pladnju drži 16 smaragdov. Število vsakodnevnih vstopnic je omejeno.
2. Naravoslovni muzej, Washington: V geološki sobi muzeja, ki je del instituta Smithsonian, si boste oči lahko napasli na nekaterih največjih odkritih diamantih, rubinih in smaragdih, tudi slovitem 45,5-karatnem modrem diamantu Hope, nad katerim naj bi viselo prekletstvo, krvavo rdečem topazu Whitney Flame, diamantnih uhanih Marije Antoanete in 275-karatni diamantni ogrlici, ki jo je ženi poklonil Napoleon. Vstopnine ni.
3. Carska orožarna v Kremlju: Tu se lahko sprehodite mimo dragotin, ki jih je stoletja zbirala ruska carska dinastija Romanov, od prestolov in z diamanti okrašenih čelad do slovitega diamanta Orlov, ki se je nekdaj bleščal v žezlu Katarine Velike. Vrhunec je zbirka draguljev dvornega draguljarja Carla Fabergeja, vključno z 10 Fabergejevimi jajci. Vstopnina: 14 evrov.
4. Tower, London: Verjetno nikjer ne boste dobili tako celostnega vpogleda v kraljeve predmete. Tu namreč hranijo krone, krogle s križem in žezla, oči si lahko napasete na 23.578 draguljih, ki krasijo te simbole kraljevske oblasti.
Med najvidnejšimi sta gotovo dragulja Cullinan I. (530,2 karata) in Cullinan II. (317,4 karata), izrezana iz enega velikanskega diamanta. Za vstopnico v slovito utrdbo, s katero si lahko ogledate tudi zakladnico, boste odšteli 28 evrov.
5. Cesarska zakladnica, Dunaj: Dvanajst evrov vam odpre vrata cesarske zakladnice v dunajski palači Hofburg, kjer so razstavljeni cesarski zakladi, insignije in dragulji vladarjev Svetega rimskega cesarstva ter tudi avstrijske cesarske insignije, vključno z osebno krono cesarja Rudolfa II., s katero je bila razglašena ustanovitev avstrijskega cesarstva leta 1804. V zbirki so tudi verski predmeti od kelihov do mašnih halj.
6. Topkapi Saraj, Istanbul: Istanbulska palača, ki je bila dobrih 400 let sedež osmanskega sultana, je že sama po sebi vredna ogleda, od leta 1985 je tudi na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine kot najlepši primer kompleksa palače iz osmanske dobe.
Zdaj je v njej muzej številnih zbirk, tudi zakladov otomanskih vladarjev. Na ogled je eden največjih diamantov na svetu, 86-karatni diamant hruškaste oblike, obdan z 49 manjšimi diamanti. Vstopnina je devet evrov.
Krona cesarja Rudolfa II. je okrašena z diamanti in velikanskim smaragdom na vrhu.
1. Zeleni svod, Dresden: Dresdenski Zeleni svod velja za največji muzejski zaklad v Evropi, ki ga je že na začetku 18. stoletja sestavil saški volilni knez in poljski kralj Avgust II. Močni.
Le 120 ljudi lahko vsako uro vstopi v dresdenski Zeleni svod.
Na ogled je približno 3000 predmetov iz zlata, srebra, draguljev, jantarja in slonovine iz časa med renesanso in klasicizmom. Najodličnejši iz dragocene zbirke pa so verjetno 648-karatni safir, 49,71-karatni dresdenski beli diamant in sloviti kip Maora, ki na pladnju drži 16 smaragdov. Število vsakodnevnih vstopnic je omejeno.
2. Naravoslovni muzej, Washington: V geološki sobi muzeja, ki je del instituta Smithsonian, si boste oči lahko napasli na nekaterih največjih odkritih diamantih, rubinih in smaragdih, tudi slovitem 45,5-karatnem modrem diamantu Hope, nad katerim naj bi viselo prekletstvo, krvavo rdečem topazu Whitney Flame, diamantnih uhanih Marije Antoanete in 275-karatni diamantni ogrlici, ki jo je ženi poklonil Napoleon. Vstopnine ni.
3. Carska orožarna v Kremlju: Tu se lahko sprehodite mimo dragotin, ki jih je stoletja zbirala ruska carska dinastija Romanov, od prestolov in z diamanti okrašenih čelad do slovitega diamanta Orlov, ki se je nekdaj bleščal v žezlu Katarine Velike. Vrhunec je zbirka draguljev dvornega draguljarja Carla Fabergeja, vključno z 10 Fabergejevimi jajci. Vstopnina: 14 evrov.
4. Tower, London: Verjetno nikjer ne boste dobili tako celostnega vpogleda v kraljeve predmete. Tu namreč hranijo krone, krogle s križem in žezla, oči si lahko napasete na 23.578 draguljih, ki krasijo te simbole kraljevske oblasti.
V Londonu si lahko napasete oči na 23.578 draguljih na kraljevskih simbolih.
Med najvidnejšimi sta gotovo dragulja Cullinan I. (530,2 karata) in Cullinan II. (317,4 karata), izrezana iz enega velikanskega diamanta. Za vstopnico v slovito utrdbo, s katero si lahko ogledate tudi zakladnico, boste odšteli 28 evrov.
5. Cesarska zakladnica, Dunaj: Dvanajst evrov vam odpre vrata cesarske zakladnice v dunajski palači Hofburg, kjer so razstavljeni cesarski zakladi, insignije in dragulji vladarjev Svetega rimskega cesarstva ter tudi avstrijske cesarske insignije, vključno z osebno krono cesarja Rudolfa II., s katero je bila razglašena ustanovitev avstrijskega cesarstva leta 1804. V zbirki so tudi verski predmeti od kelihov do mašnih halj.
6. Topkapi Saraj, Istanbul: Istanbulska palača, ki je bila dobrih 400 let sedež osmanskega sultana, je že sama po sebi vredna ogleda, od leta 1985 je tudi na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine kot najlepši primer kompleksa palače iz osmanske dobe.
Istanbulska palača Topkapi Saraj hrani enega največjih diamantov na svetu.
Zdaj je v njej muzej številnih zbirk, tudi zakladov otomanskih vladarjev. Na ogled je eden največjih diamantov na svetu, 86-karatni diamant hruškaste oblike, obdan z 49 manjšimi diamanti. Vstopnina je devet evrov.
