Najbogatejši človek v sodobni zgodovini

Bill Gates ni več najbogatejši zemljan. Ustanovitelja Microsofta je po indeksu milijarderjev ameriške poslovne medijske družbe Bloomberg s 150 milijardami dolarjev (več kot 130 milijard evrov) premoženja prehitel Jeff Bezos, ustanovitelj in šef največje spletne trgovine na svetu Amazona. Pravzaprav mu je to uspelo že julija lani, ko je njegovo premoženje doseglo vrednost 90 milijard dolarjev (78 milijard evrov), novembra pa je postal prvi, ki je presegel vsoto sto milijard dolarjev (87 milijard evrov). Zdaj ga je poslovna revija Forbes označila za »najbogatejšega človeka v sodobni zgodovini«, saj ima več bogastva kot Bill Gates na svojem vrhuncu leta 1999, ko je za kratek čas dosegel vrednost sto milijard dolarjev, kar bi bilo danes enakovredno 149 milijardam zelencev. Mimogrede, vrednost Bezosovega premoženja je od julija s 150 milijard zrasla že na 164 milijard dolarjev (143 milijard evrov)

Od knjigarne do vesolja

In kako je prišel do takšnega bogastva? Začelo se je leta 1994, ko se je odpravil na pot čez ZDA od New Yorka do Seattla. Bezos, ki je po diplomi iz elektronike in računalništva na Univerzi Princeton leta 1986 delal na Wall Streetu, je dobil idejo, da bi odprl spletno knjigarno. Kot pravi legenda, se je za ime Amazon odločil, ker je Amazonka največja reka na svetu, in to je hotel doseči s svojo spletno knjigarno. Poleg tega bi se ime trgovine, ki se začne na A, vedno pojavilo na vrhu abecednih seznamov.
Leta 1998 je v ponudbo vključil še glasbo in filme, do konca leta pa še druge potrošniške izdelke. Ko je na prelomu tisočletja počil t. i. internetni mehurček, je tudi Amazon imel finančne težave, a se je pobral in se postopoma razvil v največjo spletno trgovino na svetu. Leta 2007 je predstavil e-bralnik kindle, štiri leta pozneje je začel prodajati še lastne tablične računalnike z imenom fire, leta 2014 pa je predstavil pametni zvočnik echo in digitalno pomočnico Alexo. Amazon je zdaj tudi največji ponudnik spletnih oblačnih storitev na svetu.


Leta 2000 je Bezos ustanovil vesoljsko družbo Blue Origin, ki je čez 15 let uspešno izstrelila raketo, sposobno navpičnega vzletanja in pristajanja. Prečkala je Karmanovo ločnico, ki na višini 100 kilometrov predstavlja mejo z vesoljem, do konca letošnjega leta pa naj bi izvedla prvi komercialni (podorbitalni) polet v vesolje. Leta 2013 je za četrt milijarde dolarjev (218 milijonov evrov) kupil znameniti časnik Washington Post, lani pa je njegov Amazon nabavil še verigo supermarketov z zdravo hrano Whole Foods. Svoje zunanje poslovne projekte nadzoruje prek svojega naložbenega sklada Bezos Expeditions.

Prehitel celo Walmart

Spletna trgovina Amazon ima ločene strani za določene države, med katerimi so poleg ameriške še britanska, francoska, kanadska, nemška, italijanska, španska, nizozemska, avstralska, brazilska, japonska, kitajska, indijska, mehiška, singapurska in turška, nemški portal amazon.de pa je pred dvema letoma dobil še jezikovne različice v nizozemščini, poljščini in turščini. Amazon ima okoli 40 hčerinskih podjetij, med katerimi je tudi portal za pretakanje videa Twitch, ki je še posebno priljubljen med igričarji.


Amazon je leta 2015 prehitel ameriškega trgovskega velikana Walmart po tržni kapitalizaciji (to je skupna tržna vrednost vseh delnic podjetja, ki se izračuna tako, da se trenutna tržna vrednost delnice pomnoži s številom vseh izdanih delnic podjetja), poleg tega pa je za Applom drugo največ vredno podjetje na svetu (ocenjujejo ga na tisoč milijard dolarjev) ter drugi največji delodajalec v ZDA (za Walmartom), po vsem svetu pa ima 566.000 zaposlenih.

Obseden s številkami in seznami

A kdo je sploh Jeff Bezos, ki bo januarja dopolnil 55 let? Novinarka New York Timesa Nellie Bowles ga je označila za »briljantnega, a skrivnostnega in hladnokrvnega kapitalističnega tirana«. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je veljal za preudarnega in varčnega človeka, v novem tisočletju so ga opisovali kot računalniškega frika, ki se je pogosto nenavadno oblačil in veljal za precej nerodnega v družbi, zdaj pa velja za po nepotrebnem obsedenega s številkami. Ameriški novinar in profesor novinarstva na Univerzi v Nevadi Alan Deutschman je o njem zapisal, da je »človek seznamov«, ki da vse odločitve po pomembnosti označi s številkami. Bloombergov novinar Brad Stone je v svoji knjigi o Amazonu Bezosa opisal kot »zahtevnega šefa in hipertekmovalnega človeka«, v javnosti pa je dobil podobo »imperialističnega poslovneža«.


V drugem desetletju novega tisočletja se je njegova javna podoba začela spreminjati: Bezos se je začel oblačiti v po meri krojene obleke, začel je telovaditi, držal se je stroge diete in končno začel zapravljati. Potem ko je dolgo veljal za precej škrtega, se je spustil tudi v filantropijo in pred nedavnim ustanovil sklad za pomoč družinam brez strehe nad glavo in za izobraževalne programe v revnih skupnostih, vreden dve milijardi dolarjev. A za zdaj zagovarja kratkoročne rešitve. Kakor je povedal v intervjuju za spletni portal Business Insider, je njegov namen pomagati ljudem tukaj in zdaj, a le »od šest do devet mesecev. Ljudi je treba izučiti za poklic in jim dati službo, saj so popolnoma produktivni člani družbe«. Socialni podjetnik in strokovnjak za filantropijo Jake Hayman kritizira Bezosa, ker se osredotoča le na kratkoročne rešitve, in ne na odpravo napak v sistemu, ki ljudi vedno znova pušča na cedilu. Haymana je zmotilo tudi to, da je Bezos predloge za kratkoročne filantropske rešitve iskal kar na twitterju.

Pomoč migrantskim otrokom

Bezos je v preteklosti sicer že sodeloval pri dobrodelnih projektih, a v bolj omejenem obsegu. Januarja letos sta z ženo MacKenzie Bezos neprofitni organizaciji TheDream.US podarila 33 milijonov dolarjev za pomoč migrantskim otrokom, ki so brez spremstva prišli v ZDA. Gesta je imela simbolični pomen, saj je bil Bezosov oče eden od tisočerih kubanskih otrok, ki so v 60. letih 20. stoletja brez staršev prišli v ZDA. Njegovi starši vodijo dobrodelno organizacijo Bezos Family Foundation, ki išče dolgoročne rešitve za ljudi v stiski, a Jeff Bezos osebno ne sodeluje z njo.


Leta 2016 je pomagal tudi dobrodelni ustanovi Mary's Place v Seattlu, ki brezdomcem ponudi bivališče in zaposlitev. Bezosov Amazon je tedaj predelal star hotel v zatočišče za več kot 200 družinskih članov. Pozneje so hotel podrli in na njegovem mestu zgradili dve Amazonovi poslovni stavbi. No, Amazon se je zavezal, da bo še naprej pomagal Mary's Place; Bezos pa je osebno doniral milijon dolarjev.

Delo pri 38 stopinjah

Leta 2011 so ameriški mediji poročali o delovnih razmerah v Amazonovem skladišču v Breinigsvillu v zvezni državi Pensilvanija. Delavci so morali delati pri 38 stopinjah Celzija v zaprtem prostoru – vsi vhodi so morali biti zaprti, ker se je vodstvo balo tatvin –, zaradi česar so številni izgubili zavest ali bili močno dehidrirani. Amazonov prvotni odziv na ekstremne delovne razmere je bil najem reševalnega vozila, ki je stalo pred skladiščem in dajalo prvo pomoč. Šele pozneje so skladišče opremili s prezračevalnim sistemom.


Zaradi nenehnih kritik je Jeff Bezos pred dnevi napovedal, da bo Amazon novembra za zaposlene v ZDA in Britaniji dvignil minimalno plačo na 15 dolarjev (13,07 evra) na uro. Poudaril je še, da bo Amazon v Washingtonu lobiral za sprejem zakona, ki bi zvezno minimalno plačo prav tako zvišal na 15 dolarjev, kar je dvakrat več od sedanjih 7,25 dolarja (6,32 evra) na uro. Velika reč, bi lahko rekli, a vsem se ne zdi tako. Tisti dolgoletni amazonovci, ki so doslej že prejemali 15 evrov, bodo dobili dolar povišice na uro, izgubili pa bodo dve pomembni boniteti, ki so ju uživali doslej: mesečne bonuse, ki so lahko dosegli tudi po več sto dolarjev na mesec, in nagrado v obliki delnic. Amazon je delavcem doslej v prvem letu zaposlitve dal eno ali dve delnici, nato pa po eno za vsako nadaljnje leto službe. Zdaj bo to ukinil in jim ponudil le možnost nakupa ene delnice na leto. Kako si bo delavec, ki zasluži po 16,25 dolarja na uro, lahko privoščil delnico, ki stane skoraj 2000 dolarjev, se upravičeno sprašujejo zaposleni.