RT SAVUDRIJE

Najbolj zahodno je romantični svetilnik

V Savudriji so ga zgradili kmalu po napoleonskih vojnah. Znak ljubezni avstrijskega kneza in hrvaške plemkinje.
Fotografija: Eden najlepših svetilnikov na Jadranu je prav savudrijski. FOTO: Sergio Delle Vedove Getty Images
Odpri galerijo
Eden najlepših svetilnikov na Jadranu je prav savudrijski. FOTO: Sergio Delle Vedove Getty Images

Najzahodnejša kopenska točka Hrvaške je rt Savudrija, ki štrli s severozahoda istrskega polotoka. Leži severno od vasi Savudrija, ob vhodu v Piranski zaliv, zgolj pet kilometrov od slovenske meje.

A če smo povsem natančni, je najzahodnejša točka pravzaprav rt Lako pri Bašaniji, niti kilometer proč od rta Savudrije. Z rta Lako, nekateri ga imenujejo tudi Punta Lanterna, pa se odpira pogled na romantični svetilnik, ki je bil zgrajen leta 1818 in je najstarejši ohranjeni svetilnik v Istri, morda celo na celotnem Jadranu.

Savudrijski svetilnik je ena najbolj priljubljenih atrakcij Savudrije in tega dela Istre, še posebno ker so z njegovo gradnjo povezane številne zanimive prigode. Zgrajen je bil kmalu po napoleonskih vojnah, zgradilo pa ga je avstrijsko cesarstvo, in sicer za označevanje južnega vhoda v Tržaški zaliv. Imel je pomembno komunikacijsko vlogo. Prvotno je bil visok 19 metrov, konec 90. let 19. stoletja pa so ga povišali do sedanjih 29 metrov.

Prvi na svetu

Ne le da je imel pomembno vlogo v pomorskem prometu, z njegovo gradnjo je povezana tudi romantična legenda. Ta pravi, da ga je zgradil avstrijski knez Klemens Metternich, in sicer v znak ljubezni do lepe hrvaške plemkinje, ki jo je spoznal na dunajskem plesu. Stavba, v kateri naj bi živela skupaj, žal nikdar ni dočakala svojih lastnikov. Že v času gradnje je plemkinja umrla in avstrijski grof tega kraja nikoli več ni obiskal.

Uradno je svetilnik zgradila deputacija Tržaške borze (Deputazione di Borsa, današnja Gospodarska zbornica) pod pokroviteljstvom avstrijskega cesarja Franca I., ki ga omenja tudi napis ob vznožju stavbe. Projekt je izdelal arhitekt Pietro Nobile, ki je projektiral tudi cesto Trst–Pulj. Pri gradnji so uporabili kamen z bližnje obale, streha svetilnika pa je prekrita s strešniki, ki tehtajo kar 70 kilogramov in so kos tudi najmočnejšim nevihtam. Gradnja se je začela marca 1817, prvič pa je svetilnik zasvetil v noči na 17. april 1818. Slovesnosti ob tem se je udeležil celo sam avstrijski cesar, ki je bil takrat na obisku v Trstu.

Zanimivo je tudi, da je savudrijski svetilnik prvi na svetu, ki je za razsvetljavo uporabljal plin, pridobljen z destilacijo premoga, ki so ga pripeljali iz labinskih rudnikov. V primeru okvare na plinski napeljavi je bila predvidena alternativna rešitev, tako da bi lahko za razsvetljavo uporabili tudi olje. Danes svetilnik ne obratuje več: nadomestil ga je manjši, popolnoma avtomatizirani.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije