Najlepša istrska vasica

Padna, za katero pravijo, da je najlepša vas v slovenski Istri, letos sodeluje v akciji Turistične zveze Slovenije Moja dežela – lepa in gostoljubna, in sicer v kategoriji turistični kraji. Ime Padna naj bi izviralo iz latinske besede patena, kar naj bi pomenilo krožnik ali skleda. Grič, na katerem je vas, ima namreč obliko narobe obrnjene sklede ali skodelice.

Prvi ohranjeni zapis o kraju je iz 5. julija 1186, tedaj se je vas imenovala Pedina. Pod imenom Padina je bila zapisana v piranskem mestnem statutu iz leta 1307. V piranskem arhivu je ohranjena tudi listina iz leta 1372 z zapisom, da je Pirančan Franciscus v Padni oddal štiri vinograde z dogovorom, da v petih letih zaslužek razdelijo na polovico in mu polovico vrnejo. Iz tega lahko sklepamo, da je bilo območje naselja že od nekdaj rodovitno, saj so se prebivalci ukvarjali s poljedelstvom in živinorejo.

Padna je stara istrska vasica, v kateri se kamnite hiše drenjajo druga ob drugi in okrog vaške cerkvice sv. Blaža. Ob cerkvi stoji 26 metrov visok kamniti zvonik. V prenovljenih prostorih nekdanje padenske šole je galerija Božidarja Jakca, kjer je na ogled zbirka grafik in risb. Eden najvidnejših slovenskih slikarjev 20. stoletja je namreč v Padni preživljal svoje otroštvo. Prav poseben čar dajejo vasi tudi prijazni domačini, ki vam radi ponudijo kakšno domačo dobroto.

Kljub ponekod moderni arhitekturi je središče ohranilo značilno podobo strnjene istrske vasi. Za najstarejši del naselja ob cerkvi se je ohranilo ime Vas. Nekoliko dvignjen del vasi domačini imenujejo Vardo (ime izvira iz italijanske besede guardia, kar pomeni straža), južni del pa imenujejo Jugno. Kmetijstvo ni več glavna zaposlitvena panoga, saj so danes v ospredju druge storitvene in gospodarske panoge. Izseljevanje se je ustavilo, saj ima vas dokaj dobre življenjske razmere.

Povojno obdobje je v vas prineslo veliko novosti tudi v stavbarstvo. Hiše, ki so bile tradicionalno grajene iz istrskega kamna, so bile po vojni večinoma obnovljene. Mnogi deli stavbne opreme so začeli izginjati, tako ni več ohranjenih veliko ognjišč. Skoraj izginile so tradicionalne skrinje, stare omare in posode.

Najlepši vaški praznik poteka konec aprila. To je praznik olja in bledeža, ki ga prireja Krajevna skupnost Padna v sodelovanju s Turističnim združenjem Portorož. Vaščani odprejo svoja dvorišča in ponudijo domače jedi, tam je tudi tržnica avtohtonih sort oljčnega olja, zdravih kmetijskih pridelkov in tradicionalnih istrskih jedi.

Padna je obdana z oljčnimi nasadi, v katerih so nekatera drevesa stara tudi več kot 300 let. Zaradi klimatskih posebnosti je oljčno olje slovenske Istre prepoznavno po značilni aromi in cenjeno zaradi ugodne sestave maščobnih kislin. Oljčno olje iz Padne je vrhunsko, saj spada v sam svetovni vrh, kar dokazujejo številna odlikovanja na domačih in mednarodnih oljkarskih ocenjevanjih. Najbolj poznana in razširjena sorta je istrska belica, ki olju doda značilno svežino in rahlo pikantno noto.

Domačini vam bodo z veseljem obrazložili pomen bledeža. To je pravzaprav blitva, špinači podobna zelenjava, ki vsebuje veliko kalija, kalcija, magnezija, železa, folne kisline ter vitaminov B in C. Prav blitva je istrskim prednikom omogočala preživetje. Z bledežem so leta 1885 zgradili zvonik, ki se dviga ob cerkvi sv. Blaža, zavetnika vasi. Z zaslužkom od prodaje zimskega in letnega bledeža so namreč finančno prispevali h gradnji zvonika. Iz te tradicionalne istrske zelenjave znajo domačini pripraviti tudi številne okusne jedi, na primer mulce (krvavice) iz bledeža in riža ali sipe z bledežem in polento.