Najmanj gostov je bilo v Opatiji poleti (FOTO)
To poletje z nizom prireditev in koncertov v Opatiji zaznamujejo 180-letnico začetkov turizma na Kvarnerju, s tem pa tudi na Hrvaškem. Daljnega leta 1844 so namreč zgradili Villo Angiolino, ki je bila prvi objekt, namenjen petičnim gostom iz avstro-ogrskega cesarstva, ti so prvi prepoznali mondenost Opatije ter blagodejni morski zrak. Prav zaradi slednjega so zdravniki paciente pošiljali v sanatorije pod goro Učko. Kraj, ki mu še danes rečejo biser Jadrana, je obiskal tudi cesar Franc Jožef I. Položiti je dal 12 km dolgo obalno sprehajališče od Voloske do Lovrana; čeprav se sprehajališče uradno imenuje po cesarju, mu rečejo lungomare.
Ko so stali prvi hoteli in so vlaki pripeljali na reško železniško postajo, se je bolj premožno prebivalstvo cesarstva že množičneje odpravljalo na morje, na avstro-ogrsko riviero. Ob koncu 19. stoletja je gost na dopustu v Opatiji povprečno bival kar 22 dni: to utemeljujejo tudi z dolgotrajnimi potovanji s takratnimi prevoznimi sredstvi do morja. Preseneča podatek, da je imela Opatija nekoč še najmanj gostov poleti, veliko več pa v drugih letnih časih. Iz Opatije se je turizem širil tudi v druge kraje vzdolž vzhodne jadranske obale.
Po stagnaciji pod Italijo ter po koncu druge svetovne vojne se je turizem zares znova zagnal leta 1950, so ugotovili po statističnih analizah podatkov; tedaj je bilo kar 97 odstotkov gostov v Opatiji domačih. Že 15 let pozneje pa je delež tujcev znašal kar 83 % (na Hrvaškem je bil takrat vsak drugi gost tujec). Opatiji je tudi zaradi naravnih danosti uspelo uiti predivjemu poseljevanju ter množičnemu turizmu, s katerim si dandanes belijo glavo v marsikaterem drugem primorskem ali dalmatinskem mestecu.
Poletje bodo sklenili 28. septembra z dunajskim plesom – ne nazadnje se lahko vplivu nekdanje prestolnice zahvalijo, da so se iz ribiške vasi s cerkvijo in vsaj pol tisočletja starim samostanom razvili v kraj, ki ga poznajo po vsem svetu.
