Najmanjši zapor na svetu, ki je še danes v uporabi
Otok Sark, najmanjši izmed Kanalskih otokov, ki ležijo v Rokavskem prelivu med Francijo in Anglijo, je dom najmanjšega zapora na svetu, ki je še danes v uporabi, čeprav gre le za majhno zgradbo s samo dvema celicama. Sark sicer spada pod britansko krono, vendar ni del Združenega kraljestva. Ima svojo upravo, ki močno posnema normansko ureditev iz srednjega veka, z le nekaj sodobnejšimi spremembami, kot je splošna volilna pravica pri izbiri članov parlamenta, pa še to so uvedli leta 2008. Tudi sicer je življenje na otoku strogo regulirano in v mnogo pogledih staromodno.
Stavba je vpisana tudi v Guinnessovo knjigo rekordov.
Na otoku, dolgem slabih pet kilometrov in na najširšem delu, širokem 1,6 kilometra, živi manj kot 600 ljudi. Na njem ni avtomobilov – edina dovoljena motorna vozila so traktorji –, asfaltiranih cest in uličnih svetilk, obstaja pa majhen zapor iz leta 1856. Ima le dve tesni celici: ena meri 1,8 m x 1,8 m, druga pa 1,8 m x 2,4 m. V njiju sta le majhni postelji z lesenimi letvicami in tanko vzmetnico, posamezni zapornik pa lahko tam ostane največ dva dneva, nato ga je treba premestiti v večji zapor na sosednjem otoku Guernsey.
Brez oken
Po podatkih spletnega portala Sark Estate je sodišče na Guernseyju leta 1832 odredilo gradnjo novega zapora, ker je bil prvotni neprimeren, vendar sta zaradi proračunskih omejitev minili več kot dve desetletji, preden se je gradnja na Sarku le začela. Zapor je bil dokončan leta 1856. Stražniki na otoku se sicer ne ukvarjajo prav pogosto z zločini, a zapor tehnično še vedno deluje, celici pa zasedejo občasni prepirljivi turisti ali pijani domačini.
Najbolj znani zapornik na otoku Sark je bil André Gardes, brezposelni francoski jedrski fizik, ki je bil prepričan, da je zakoniti dedič in lastnik otoka. Ker njegovih trditev nihče ni jemal resno, se je odločil za invazijo – sam samcat. Otok je polepil s plakati, ki so napovedovali njegovo invazijo, tako da ga je, ko je leta 1990 končno prispel na Sark s polavtomatsko puško, dežurni policist tresnil v obraz in ga razorožil. Aretirali so ga in tako preprečili »invazijo«.
1856. leta je bil zgrajen, zdaj ima elektriko in ogrevanje.
Čeprav se je najmanjši zapor na svetu v več kot poldrugem stoletju le malo spremenil, pa ima zdaj elektriko in ogrevanje, tako da bi lahko rekli, da je nekoliko bolj udoben, kot je bil včasih. Še vedno pa nima oken.
