Najmočnejši človek evropskega nogometa gradi luksuzno vilo v osrčju Dalmacije
Otok Hvar je še vedno v središču zanimanja gradbenikov, predvsem hrvaških pa tudi preostalih tajkunov, piše Slobodna Dalmacija. Izvor kapitala se praviloma ne preverja, otočani pa gradijo le, če prodajo lastnino prednikov, s plačo in kakšnim dodatnim delom (turistični najem, kmetijstvo, ribištvo ...) to zagotovo ni mogoče. Prodajajo se večinoma gradbena in kmetijska zemljišča, tu in tam pa ljudje prodajo tudi svoje stare kamnite hiše, stanovanja ...
Kot investitorji gradenj se pojavljajo pevci, umetniki, znani športniki. Mestece Zavala na sončni južni obali Škoja obožujeta predvsem Slovenca, predsednik Uefe Aleksander Čeferin in upokojeni slovenski nogometni reprezentant Valter Birsa. Čeferina večina domačinov že zdaj dojema kot svojega človeka, je ugleden, dostopen in povrhu navijač Hajduka. Hiška, ki je uradno v lasti njegove žene Barbare, lastnice in vodje fotografske galerije v Ljubljani, je visoko in daleč od morja, zato sta se Čeferinova odločila preseliti bližje hvarski obali. Kupila sta gradbeno zemljišče zahodno od tamkajšnjega pristanišča in 60 metrov od obalnega pasu s površino 1660 kvadratnih metrov, trenutno pa čakajo na gradbeno dovoljenje za gradnjo vile z dvema pomožnima objektoma.
Kot neuradno navaja Slobodna Dalmacija, je bilo za zemljišče odšteto okoli 450.000 evrov, nekaj manj kot 300 evrov za kvadratni meter.
Zavala je postala veliko gradbišče
Zavala je v zadnjem času veliko gradbišče, a ker so investitorji večinoma ljudje, ki ne živijo stalno na morju, domačini s takšnim razvojem razmer niso ravno zadovoljni. Še pred poletjem potožili, tako hrvaški mediji, da ima kraj statistično 170 prebivalcev, da se število ljudi ne povečuje, raste pa število stavb. Takrat se je gradilo 10 novih hiš, med njimi dva manjša stanovanjska objekta, le eden od investitorjev je bil iz Zavale. Vse to je torej za prodajo, počitnice ali najem, saj tam praviloma noben od investitorjev ne bo živel stalno.
V kraju, ki ga že desetletja zaznamuje miren družinski turizem, se zelo malo vlaga v javne projekte. V mestu ni ustreznih parkirnih mest, zato so poleti ulice večinoma polne avtomobilov, že leta se napoveduje obnova in gradnja pristanišča, plaža je iz dneva v dan manjša. Domačinom je seveda treba omogočiti normalen standard in se ukvarjati s turizmom, saj ne smemo pozabiti, da to destinacijo poleti obišče med 6.000 in 7.000 gostov, ki praviloma s prenočitvami ustvarijo za od 50.000 do 60.000 evrov. To jim prinaša glavnino dohodka, potrebnega za celoletno življenje njihovih družin, piše Slobodna Dalmacija.
»V nekem obdobju pridejo, obremenijo infrastrukturo in potem nenadoma izginejo,« godrnjajo prebivalci tistega dela Hvara.
