Največja morska pošast navdušuje

To ni dinozaver, ampak morska pošast! Februarja lani je delavec med urejanjem okolice v naravnem rezervatu Rutland Water na Otoku opazil nekaj nenavadnega, kar je kukalo iz blata. Navdušeno je pomislil, da je morda naletel na ostanke dinozavra, a so ga paleontologi pozneje popravili in pojasnili, da je našel ihtiozavra. Popoln fosil, od glave do repa! Kar deset metrov dolgega morskega plenilca, največjega te vrste, kar so jih kdaj odkrili na Otoku, predvsem pa prvo popolno okostje te strašljive živali.

Strokovnjaki so se izkopa lahko lotili šele v lanskem poznem poletju, ko se je gladina vode v jezeru znova znižala, po večmesečnem delu pa so končno postregli z rezultati.

Največ preglavic jim je povzročala gromozanska lobanja, ki je z glino vred, v katero je bila utrjena, tehtala skoraj tono. Ihtiozaver je lahko dosegel dolžino kar 25 metrov, živel pa je pred 250 do 90 milijoni let, so pojasnili strokovnjaki. Imeli so izjemno velike oči in mogočne zobe, po obliki pa so spominjali na delfine. In čeprav je morska pošast, izkopana blizu Leicestra, mnogo manjša, je še vedno osupljiva, se strinjajo strokovnjaki, v morju pa je plavala in plenila pred 180 milijoni let, so še ocenili.

Območje Rutlanda, ki leži 110 kilometrov od obale, je sicer pred milijoni let prekrivalo morje, a kljub temu tako globoko v celini zelo redko odkrivajo fosile morskih plenilcev, še povedo znanstveniki; največkrat se skrivajo v Dorsetu ali Yorkshiru, kjer jih pogosto razgali erozija.

Prvi fosil ihtiozavra je odkrila bodoča paleontologinja Mary Anning na začetku 19. stoletja, ko je bila stara komaj dvanajst let. Pozneje je odkrila še prvi dve okostji pleziozavra in eno od prvih okostij pterozavra ter številne fosile rib. Ihtiozavri so dve stoletji pozneje še vedno redki, v rezervatu pa upajo, da bodo po restavraciji okostje lahko razstavili v Rutlandu, kjer je bila morska pošast očitno doma.