Namesto avtomobilov delajo respiratorje
Zaradi pandemije koronavirusa v Evropi ogroženih 14 milijonov delovnih mest; združitev PSA in Fiata Chryslerja upočasnjena.
Odpri galerijo
F150 pride prav tudi pri izdelavi respiratorjev. FOTO: Ford
Pandemija novega koronavirusa je seveda zamajala tudi avtomobilsko industrijo. Oktobra lani napovedana združitev velikanov PSA in Fiata Chryslerja, ki bi ustvarila četrtega največjega proizvajalca avtomobilov na svetu, za Volkswagnom, Renault-Nissanom in Toyoto – pod njegovo streho bi bile znamke Alfa Romeo, Chrysler, Citroën, Dodge, DS, Jeep, Lancia, Maserati, Opel, Peugeot in Vauxhall – je nenadoma v finančni zagati.
Začelo se je optimistično. Naveza ameriško-italijanske in francoske družbe, vsaka s 50-odstotnim lastniškim deležem, naj bi imela sedež na Nizozemskem, vodil bi jo predsednik Fiata Chryslerja John Elkann, izvršni direktor PSA Carlos Tavares pa bi bil glavni izvršni direktor in član upravnega odbora. Na leto bi proizvedli 8,7 milijona vozil. Zaradi skupnega razvoja električnih avtomobilov bi privarčevali skoraj štiri milijarde evrov, tovarn ne bi zapirali.
Zdaj je projekt, ki naj bi se po prvotnih načrtih zaključil najpozneje v začetku prihodnjega leta, vprašljiv. Zaradi predvidenega padca letošnje prodaje bodo morali še enkrat preračunati, kako bodo lahko finančno izpeljali združitev, sploh ob obljubljenem izplačilu 1,1 milijarde evrov dividend svojim delničarjem. Francoski minister za gospodarstvo Bruno Le Maire je velika podjetja v torek že pozval, naj takšna izplačila zadržijo: »V teh časih naj bo ves razpoložljiv denar namenjen le vzdrževanju proizvodnje.« Ne nazadnje je tudi Evropsko združenje proizvajalcev avtomobilov (ACEA) zaprosilo za finančno podporo industriji, ki se sooča »z največjo krizo v zgodovini«, na stari celini naj bi bilo ogroženih kar 14 milijonov delovnih mest. Pri PSA vendarle vztrajajo, da bodo izpeljali združitev: »Ta je v trenutni situaciji še bolj smiselna.«
Medtem so v državah, ki jih je prizadel koronavirus, ustavili proizvodnjo vozil. Prav pri Fiatu Chryslerju denimo ne razmišljajo več, da bi jo spet zagnali 30. marca, kot so sprva upali. Pri Fordu bi radi spet začeli delati 6. aprila, a bodo najverjetneje, pravijo, nekaj tednov pozneje. Kdaj natančno, pač v trenutnih razmerah ni mogoče napovedati, pojasni tudi Nevenka Bašek, vodja službe za odnose z javnostjo v novomeškem Revozu: »Proizvodnjo smo kot vsa podjetja v skupini Renault ustavili prejšnjo sredo, 18. marca. Poskrbljeno je za varovanje objektov in naprav, delavci so doma, zdravje je na prvem mestu. O ponovnem zagonu proizvodnje nas bodo obvestili iz Renaulta.«
V nekaterih podjetjih, kjer so ustavili proizvodnjo avtomobilov, so se preusmerili v izdelovanje medicinskih pripomočkov, ki jih primanjkuje v boju s koronavirusom. V Fordu tako s tekočih trakov prihajajo respiratorji, za katere uporabljajo celo dele sistema za hlajenje sedežev v pick-upu F150. Šef Tesle Elon Musk pa je na Kitajskem kupil 1255 ventilatorjev in jih daroval zdravstvenemu osebju v Los Angelesu.
Carlos Tavares bo prav tako v vodstvu četrtega največjega proizvajalca avtomobilov na svetu.
Začelo se je optimistično. Naveza ameriško-italijanske in francoske družbe, vsaka s 50-odstotnim lastniškim deležem, naj bi imela sedež na Nizozemskem, vodil bi jo predsednik Fiata Chryslerja John Elkann, izvršni direktor PSA Carlos Tavares pa bi bil glavni izvršni direktor in član upravnega odbora. Na leto bi proizvedli 8,7 milijona vozil. Zaradi skupnega razvoja električnih avtomobilov bi privarčevali skoraj štiri milijarde evrov, tovarn ne bi zapirali.
John Elkann naj bi vodil navezo PSA in Fiata Chryslerja.
Zdaj je projekt, ki naj bi se po prvotnih načrtih zaključil najpozneje v začetku prihodnjega leta, vprašljiv. Zaradi predvidenega padca letošnje prodaje bodo morali še enkrat preračunati, kako bodo lahko finančno izpeljali združitev, sploh ob obljubljenem izplačilu 1,1 milijarde evrov dividend svojim delničarjem. Francoski minister za gospodarstvo Bruno Le Maire je velika podjetja v torek že pozval, naj takšna izplačila zadržijo: »V teh časih naj bo ves razpoložljiv denar namenjen le vzdrževanju proizvodnje.« Ne nazadnje je tudi Evropsko združenje proizvajalcev avtomobilov (ACEA) zaprosilo za finančno podporo industriji, ki se sooča »z največjo krizo v zgodovini«, na stari celini naj bi bilo ogroženih kar 14 milijonov delovnih mest. Pri PSA vendarle vztrajajo, da bodo izpeljali združitev: »Ta je v trenutni situaciji še bolj smiselna.«
Medtem so v državah, ki jih je prizadel koronavirus, ustavili proizvodnjo vozil. Prav pri Fiatu Chryslerju denimo ne razmišljajo več, da bi jo spet zagnali 30. marca, kot so sprva upali. Pri Fordu bi radi spet začeli delati 6. aprila, a bodo najverjetneje, pravijo, nekaj tednov pozneje. Kdaj natančno, pač v trenutnih razmerah ni mogoče napovedati, pojasni tudi Nevenka Bašek, vodja službe za odnose z javnostjo v novomeškem Revozu: »Proizvodnjo smo kot vsa podjetja v skupini Renault ustavili prejšnjo sredo, 18. marca. Poskrbljeno je za varovanje objektov in naprav, delavci so doma, zdravje je na prvem mestu. O ponovnem zagonu proizvodnje nas bodo obvestili iz Renaulta.«
1,1 milijarde evrov naj bi izplačali delničarjem.
V nekaterih podjetjih, kjer so ustavili proizvodnjo avtomobilov, so se preusmerili v izdelovanje medicinskih pripomočkov, ki jih primanjkuje v boju s koronavirusom. V Fordu tako s tekočih trakov prihajajo respiratorji, za katere uporabljajo celo dele sistema za hlajenje sedežev v pick-upu F150. Šef Tesle Elon Musk pa je na Kitajskem kupil 1255 ventilatorjev in jih daroval zdravstvenemu osebju v Los Angelesu.
