Ukrajina žrtev genocida, Rusija se pripravlja na napad na Kijev
- Rusija potrdila prekinitev ognja za odprtje humanitarnih koridorjev ter evakuacijo iz ukrajinskih mest.
- Humanitarne koridorje za evakuacijo civilistov so odprli iz mest Černigov, Sumi, Harkov, Mariupol in glavnega mesta Kijev.
- V Mariupolu se je znova zapletlo zaradi ruskih obstreljevanj, 300.000 ljudi je tam že več dni brez hrane, vode in elektrike. Otrok je umrl zaradi dehidracije.
- V bojih na območju Harkova naj bi bil ubit 45-letni ruski general Vitalij Gerasimov, kar naj bi bil velik udarec za rusko vojsko.
- Iz mesta Sumi poročajo o bombnih napadih na stanovanjske stavbe, umrlo naj bi devet civilistov, tudi dva otroka.
- Ukrajinski zunanji minister napovedal srečanje Putina in Zelenskega.
- V ameriškem kongresu za embargo na uvoz ruske nafte in plina iz Rusije.
- Moskva grozi, da bo v primeru prepovedi uvoza ruske nafte ustavila dotok plina.
Ruska vojska je po lastnih navedbah danes v Ukrajini začela spoštovati prekinitev ognja, tako da imajo civilisti v Kijevu, Černihovu, Sumiju, Harkovu in Mariupolu možnost zapustiti oblegana mesta. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je prekinitev ognja začela veljati ob 10. uri po moskovskem času (ob 8. uri po srednjeevropskem).
To je včeraj naznanil že ruski veleposlanik pri ZN Vasilij Nebenzija ob koncu zasedanja Varnostnega sveta o Ukrajini. Ob tem je zagotovil, da Ukrajincev ne bodo silili, da gredo v Rusijo. »Ponujena je evakuacija do mest zahodno od Kijeva in na koncu se bodo ljudje sami odločili, kam želijo biti evakuirani,« je dejal Rus.
Uspešno poteka evakuacija iz mesta Sumi v osrednjo Poltavo. Sumi je od ruske meje oddaljen le približno 30 kilometrov, mesto pa že več dni napadajo ruske enote. Poltava v osrednji Ukrajini je približno 170 kilometrov južneje in je bila doslej neposrednih spopadov obvarovana. Premirje naj bi v mestu Sumi veljalo od 9.00 do 21.00 po lokalnem času oziroma od 8.00 do 20.00 po srednjeevropskem.
Ameriška analiza: V naslednjih dneh obsežen napad na Kijev
Ameriški inštitut za preučevanje vojne je objavil analizo, v kateri je napovedal, da bo Rusija v naslednjih 24 do 96 urah napadla Kijev. »Ruske sile so koncentrirane na vzhodnem, severozahodnem in zahodnem delu Kijeva, pripravljajo napad, ki bo sledil v naslednjih 24 do 96 urah,« so zapisali. Rusi namreč krepijo svoje vojaške vrste z dodatnimi vojaki in orožjem, da bi prodrli skozi obrambne sile.
Spet se je zapletlo
Potem ko so se začele evakuacije iz omenjenih mest, pa naj bi se po poročanju ukrajinskih medijev znova zapletlo v Mariupolu, kjer so evakuacijo 300.000 ljudi poskušali izvesti že v soboto in nedeljo, a so humanitarni koridor zaradi obstreljevanja preklicali. Ljudje so tam že več dni brez hrane, vode in elektrike. Danes naj bi jih vendarle rešili, toda znova naj bi humanitarni koridor preprečilo obstreljevanje z ruske strani.
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je na twitterju objavil tudi presunljivo vest, da naj bi med talci v Mariupolu zaradi dehidracije celo umrl otrok, in pozval Rusijo, naj spusti civiliste na varno.
Ukrajinsko zunanje ministrstvo je potrdilo, da je bilo za humanitarno pomoč pripravljenih osem tovornjakov in več kot 30 avtobusov, vendar je Rusija znova prekršila dogovor o mirovnih koridorjih. Po podatkih Rdečega križa naj bi bile poti iz mesta minirane. Ljudje iz Marioupola naj bi se imeli možnost umakniti v ukrajinsko Zaporožje oziroma proti Rostovu na Donu v Rusiji.
Kaj bo z nedolžnimi ljudmi? Ukrajina govori o genocidu
Ukrajinske oblasti so dejanje ruske vojske, ki ni spoštovala prekinitve ognja za evakuacijo civilistov, označile za genocid. »Sovražnik je sprožil napad, ki je bil usmerjen točno na območje humanitarnega koridorja,« je na facebooku sporočilo ukrajinsko obrambno ministrstvo. Dodali so, da ruska vojska ni dovolila otrokom, ženskam in starejšim ljudem zapustiti mesta. Kijev je prav tako sporočil, da je razminiral 250-kilometrsko pot do Zaporožja, da bi s tem omogočil evakuacijo približno 450.000 ljudi, ki živijo v Mariupolu.
Mariupol sicer že več dni oblegajo pripadniki ruske vojske. Zaradi bližine polotoka Krim, ki ga nadzoruje Rusija, in regije Donbas, kjer imajo sedež ruski separatisti, gre za ključno strateško lokacijo.
Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) je danes ponudil pomoč pri umiku civilistov, je dejal njihov tiskovni predstavnik Ewan Watson in pri tem poudaril, da si obupno prizadevajo olajšati dialog med državama. Pri evakuaciji Watson ni govoril o humanitarnih koridorjih, temveč o varnem prehodu civilistov, za to pa bi bil potreben jasen sporazum med sprtimi stranmi, ki bi ljudem omogočil, da se prostovoljno odpravijo na pot in da so prepeljani na varno. Na vprašanje, ali naj Rusija velja za varno državo, Watson ni želel odgovoriti.
Namesto koridorjev tanki in rakete
Rusi so v ponedeljek Ukrajincem ponujali koridorje za evakuacijo v Rusijo ali Belorusijo. »To je navaden cinizem z ruske strani, ki išče propagandno zmago,« je dejal predsednik Volodimir Zelenski. Zagotovil je, da se ukrajinska armada 12. dan vojne bori naprej in povzroča boleče izgube sovražniku.
»Minirali so celo ceste, ki so bile dogovorjene poti za dostavo hrane in zdravil otrokom v Mariupolu,« je dejal Zelenski, ki ostaja v Kijevu med bojem proti okupatorju.
Evropska komisija je pripravila nov paket sankcij proti Rusiji in Belorusiji. Te naj bi vključevale dodatna zaostrovanja proti ruskim oligarhom in politikom. Tri beloruske banke naj bi izključili iz sistema Swift. Ukrepe naj bi sprejeli še danes.
Bombardirali stanovanjske stavbe
V zračnem napadu na mesto Sumi na vzhodu Ukrajine je po navedbah reševalcev umrlo 21 ljudi, od tega dva otroka. V spopadih z rusko vojsko so po trditvah lokalnih oblasti padli tudi najmanj štirje ukrajinski vojaki. Eno žensko so iz ruševin potegnili živo.
»V nekaterih delih mesta so bombardirali stanovanjske stavbe. Celo v središču mesta je bilo uničenih več hiš,« je v noči na danes po poročanju nemške tiskovne agencija dpa sporočil predstavnik lokalnih oblasti Dmitro Šivicki. Sumi, mesto 350 kilometrov vzhodno od Kijeva blizu ruske meje, je že več dni prizorišče srditih spopadov. Danes naj bi sicer iz mesta odpeljal humanitarni konvoj s civilisti.
Izvršna direktorica Unicefa Catherine Russell je v VS ZN dejala, da je od začetka ruske invazije v Ukrajini umrlo najmanj 27 otrok, 42 pa jih je ranjenih. Številni drugi so resno travmatizirani. Dejala je, da so tarča napadov tudi dijaški domovi, šole, sirotišnice in bolnišnice kakor tudi objekti za vodo in sanitarije.
Po njenih besedah je treba otroke zaščititi pred surovostjo vojne. Podoba matere in dveh otrok ter prijatelja, ki jih je med umikom na varno zadela granata in ležijo mrtvi na ulici, bi morala po njenih besedah šokirati vest vsega sveta.
Unicef je za otroke, ki bežijo iz Ukrajine, vzpostavil posebna varna mesta na mejnih prehodih.
Padel ruski general Gerasimov
Ukrajinska vojaška obveščevalna služba je sporočila, da je bil v bojih okrog Harkova ubit 45-letni ruski general Vitalij Gerasimov, sicer veteran bojev v Čečeniji in Siriji. Leta 2014 je sodeloval tudi v ruski okupaciji polotoka Krim.
Rusija novice še ni komentirala, če je resnična, pa je to že drugi ruski general, ki ga je doletela smrt med napadom na Ukrajino. Prvi, ki je končal kariero v Ukrajini, je bil general Andrej Suhovecki, poveljnik ruske 7. zračne divizije, ki je bil prav tako v veteran bojev v Siriji.
Srečanje Putin-Zelenski?
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je na ukrajinski televiziji dejal, da bo na srečanju z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom v četrtek v Turčiji predlagal srečanje ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in ruskega predsednika Vladimirja Putina.
»Želimo si pogovora med predsednikom Ukrajine in Vladimirjem Putinom, ker je on tisti, ki sprejema končne odločitve,« je dejal Kuleba. Zelenski je sicer že večkrat predlagal srečanje in pogovor s Putinom, preden se je ruski predsednik odločil za napad na Ukrajino. Zelenski ga je klical v Kremelj tudi tik pred invazijo, vendar se Putin ni oglasil.
Zelenski izgubil upanje v Nato
Zelenski se je sicer prvič, odkar poteka ruska invazija, oglasil iz predsedniške palače. Dejal je, da se ne skriva in da se ne boji nikogar.
V pogovoru za ameriško televizijo ABC je Zelenski dejal, da je pripravljen na dialog, ne pa tudi na predajo. Spregovoril je tudi o možnosti, da opusti upe na Nato in da Ukrajina prizna neodvisnost regije Donbas. »Spoznali smo, da Nato še ni pripravljen medse sprejeti Ukrajine. Zaveznik se boji soočenja z Rusko federacijo.« »Želimo si varnostna zagotovila. Mislim, da se o tem lahko pogovarjamo in najdemo kompromis glede trenutno okupiranih ozemelj in nepriznanih republik,« je dejal. Poudaril je še, da je ključno vprašanje, kako bodo ljudje na teh območjih živeli. »Putin se mora začeti pogovarjati, začeti dialog, ne pa da živi v informacijskem mehurčku brez kisika,« je še dejal.
Putin ne bo vpoklical rezervistov
Putin pa je v izjavi, ki so jo v Kremlju objavili ob mednarodnem dnevu žensk, zatrdil, da se v Ukrajini borijo samo profesionalni vojaki. Dodal je, da razume skrbi mater in žena ter drugih sorodnikov vojakov, ki so v Ukrajini. Obljubil je še, da tudi v prihodnje v vojno ne nameravajo vpoklicati rezervistov.
Na ameriškem obrambnem ministrstvu pa medtem pravijo, da si Putin prizadeva za sodelovanje v bojih v Ukrajini pridobiti tuje borce, zlasti iz Sirije, ki naj bi sodelovali v urbanih bojih v Kijevu in drugih mestih. Borci iz tujine sodelujejo tudi na ukrajinski strani. Po navedbah Kulebe naj bi v državo prišlo okoli 20.000 ljudi, ki so se pripravljeni boriti za Ukrajino.
Škode na ukrajinski infrastrukturi za več milijard evrov
Ukrajinski minister za infrastrukturo Aleksander Kubrakov je doslej nastalo škodo na prometnem sistemu zaradi ruskega napada na državo ocenil na približno 9,2 milijarde evrov. Kot je dejal za današnjo izdajo spletnega časnika Ukrajinska pravda, so uničeni predvsem mostovi, železniški tiri ter letališča.
Ob tem je izrazil prepričanje, da bo mogoče ob pomoči iz tujine nastalo škodo sanirati v dveh letih. »Ta vojna ni samo naša. Ukrajina brani interese celotnega civiliziranega sveta,« je še dejal ukrajinski minister za infrastrukturo.
Poziv Zelenskemu k odstopu
Bivši ukrajinski predsednik Viktor Janukovič je danes trenutnega predsednika Ukrajine Volodimirja Zelenskega pozval, naj se preda v vojni proti Rusiji. Pozval ga je še, naj sklene mirovni dogovor za vsako ceno.
»Vi osebno ste zavezani, da končate prelivanje krvi in za vsako ceno sklenete mirovni dogovor,« je proruski Janukovič sporočil v izjavi, ki jo je objavila ruska tiskovna agencija Ria Novosti. »To pričakujejo Ukrajinci, Donbas in Rusija,« je še poudari bivši ukrajinski predsednik. Dodal je, da bi po njegovem prepričanju tak korak pozdravili tudi partnerji na Zahodu.
ZN: Število beguncev iz Ukrajine preseglo dva milijona
Od začetka ruske invazije na Ukrajino je iz te države zbežalo že več kot dva milijona ljudi, je danes sporočil visoki komisar Združenih narodov za begunce Filippo Grandi. Po podatkih Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) je iz Ukrajine zbežalo 2,011.312 ljudi.
Oglasil se je kitajski predsednik
Kitajski predsednik Ši Džinping je danes pozval k največji zadržanosti glede Ukrajine. V videoklicu s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem je krizo v Ukrajini označil še za zelo skrb vzbujajočo. Dejal je, da bi morali strani vztrajati pri pogajanjih, pri čemer bi morali preseči razhajanja in nadaljevati pogovore, da bodo lahko dosegli rezultate, je poročala kitajska televizija CCTV.
Peking se sicer še naprej upira, da bi obsodil invazijo partnerske Rusije na Ukrajino. Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Džao Lijian danes ni želel govoriti o upanju, da bi lahko Kitajska s svojim vplivom na Rusijo igrala pomembno vlogo posrednika. Dejal je le, da Kitajska podpira vse napore v smeri mirne rešitve. »Radi bi igrali konstruktivno vlogo v spodbujanju mirovnih pogovorov, in ko bo to potrebno, smo pripravljeni sodelovati z mednarodno skupnostjo pri skupnem posredovanju z mednarodno skupnostjo,« je pojasnil.
Embargo na uvoz ruske nafte in plina?
Vodilni predstavniki demokratske in republikanske stranke so v ponedeljek dosegli dogovor o potrditvi predloga zakona za embargo na uvoz ruske nafte in plina ter za ukinitev statusa stalne normalne trgovinske partnerice za Rusijo, poročajo ameriški mediji na podlagi neimenovanih zaupnih virov v kongresu.
Vlada predsednika ZDA Josepha Bidna še ni sprejela odločitev za naftni embargo zaradi napada na Ukrajino in se o tem posvetuje z zavezniki. V primeru potrditve predloga zakona ga bo moral Biden podpisati, preden bo začel veljati.
Nemčija se uvozu ruskega plina noče odpovedati, Biden pa je bil doslej zadržan, ker bo prepoved uvoza nafte pomenila povišanje cen bencina v ZDA, čeprav iz Rusije ne uvozijo veliko. Ukinitev statusa normalne trgovinske partnerice za Rusijo pa bo dejansko pomenila konec ruskega izvoza v ZDA, saj se bodo carine krepko povišale.
Moskva grozi z ustavitvijo plina
Namestnik ruskega premierja Aleksander Novak je zahodne države danes posvaril pred »katastrofalnimi« posledicami morebitne prepovedi uvoza ruske nafte zaradi vojne v Ukrajini, o kateri med drugim razmišljajo v ZDA. Z ruskega zunanjega ministrstva medtem prihaja ponovno svarilo Zahodu, naj ustavi dobavo orožja Ukrajini, sicer bodo posledice.
»Prepoved uvoza ruske nafte bo vodila v katastrofalne posledice za globalni trg. Rast cen bo nepredvidljiva – več kot 300 dolarjev na sod, če ne celo več,« je po navedbah ruskih medijev posvaril Novak. Evropski politiki bi morali po njegovih besedah svoje državljane oziroma potrošnike »iskreno posvariti, kaj jih čaka, saj bodo cene na bencinskih črpalkah, za elektriko in ogrevanje poletele v nebo«.
Dodal je še grožnjo, da bi lahko Rusija kot povračilni ukrep za odločitev Zahoda, da ustavi projekt plinovoda Severni tok 2, prekinila dobavo svojega plina po plinovodu Severni tok 1. »Za zdaj te odločitve nismo sprejeli. Od tega ne bi imel koristi nihče,« je dejal, a dodal, da jih »evropski politiki silijo k temu s svojimi izjavami in obtožbami na račun Rusije«.
