Napovedane novosti na mejah ter oranžnih in rdečih seznamih

Novi koronavirus ne kaže znakov popuščanja, večina evropskih držav se ubada z drugim valom, v katerem je ponekod precej več okužb. Nekatere države zato zapirajo meje, druge svoje državljane pošiljajo v karantene po vrnitvi iz držav, ki so uvrščene na njihove rdeče sezname. 

Ob tem, katera država in kdaj gre na seznam nevarnih držav in kakšni so ob tem režimi na mejah, v Evropi ni enotnosti. Evropska komisija je zato predlagala, kako naj se članice EU izognejo zmedi z ukrepi za omejitev potovanj zaradi covida 19, ki povzročajo kaos in nezadovoljstvo med ljudmi.

Štiri ključna priporočila so:
– članice naj opredelijo enotna merila za uvajanje omejitev;
– enotni barvni semafor tveganih območij;
– enotni pristop pri obravnavi ljudi, ki prihajajo z najbolj tveganih območij, zlasti glede testiranja in karantene;
– jasno in pravočasno obveščajo javnost najmanj en teden vnaprej.

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) naj bi na podlagi informacij iz članic vsak teden objavil osvežen zemljevid zelenih, oranžnih in rdečih območij, opredeljenih na podlagi skupnih epidemioloških meril.

Tri ključna merila

Komisija članicam predlaga, naj pri odločanju o omejitvah upoštevajo tri ključna merila:
– število potrjenih novih okužb na 100.000 ljudi na nekem območju v 14-dnevnem obdobju;
– delež pozitivnih testov med testi, izvedenimi na nekem območju v sedemdnevnem obdobju;
– število vseh testov, izvedenih na 100.000 ljudi na nekem območju v sedemdnevnem obdobju.

Članice naj bi te podatke vsak teden posredovale ECDC. Komisija tudi predlaga, naj članica ne omejuje gibanja ljudi iz druge članice, če ta na tedenski ravni testira več kot 250 na 100.000 ljudi in če je število potrjenih novih okužb s covidom 19 na nekem območju manjše kot 50 na 100.000 ljudi v 14-dnevnem obdobju ali če je pozitivnih testov na manj kot tri odstotke. Kjer so izpolnjeni ti kriteriji, naj bi bila država uvrščena na zeleni ali oranžni seznam.

Ne tri, ampak štiri cone

Zelena naj bodo po predlogu komisije območja, kjer je potrjenih novih okužb manj kot 25 v 14-dnevnem obdobju in ko je pozitivnih testov manj kot tri odstotke.

Večina Evrope je rdeče ali oranžno obarvana. FOTO: Covid-19 Sledilnik

Oranžna naj bodo območja, kjer je potrjenih novih okužb manj kot 50 v 14 dneh, a je pozitivnih testov tri odstotke ali več, ali ko je potrjenih novih okužb med 25 in 150, a je pozitivnih testov manj kot tri odstotke. Slovenija trenutno na rumeni (oranžni) seznam uvršča države, kjer je incidenca nad 10.

Rdeča naj bodo po predlogu komisije območja, kjer je novih potrjenih okužb več kot 50 v 14 dneh in ko je pozitivnih testov tri odstotke ali več ali ko je novih potrjenih okužb več kot 150 na 100.000 v 14 dneh. Slovenija trenutno na rumeni (oranžni) seznam uvršča države, kjer je incidenca nad 40. Tudi po morebitnem novem kriteriju bi npr. Hrvaška še vedno bila na rdečem seznamu, saj ima v povprečju okoli 94 okuženih na 100.000 prebivalcev.

V Bruslju so predlagali uvedbo še ene cone. Sivo naj bi bila obarvana tista območja, za katera ni na voljo zadostnih informacij ali kjer je vseh izvedenih testov na 100.000 ljudi manj kot 250.

Enaki kriteriji za vse

Za zelena območja po prepričanju komisije omejitev ne bi smelo biti. Tudi za oranžna naj ne bi bilo zavezujočih ukrepov, le priporočeni. Za rdeča ali siva območja bi članice po predlogu lahko omejile gibanje potnikov s teh območij, pri čemer pa bi morale biti omejitve enake kot za njene državljane na rdečih območjih znotraj države. Če država sprejme ukrepe za eno izmed držav na rdečem seznamu, mora iste ukrepe sprejeti tudi za druge države v vsej EU. S tem želijo v Bruslju preprečiti diskriminacijo.

Komisija tudi poudarja, da v primeru bistvenih potovanj, na primer čezmejnih ali zdravstvenih delavcev, študentov ali novinarjev, ki opravljajo svoje delo, članica ne bi smela zahtevati karantene. Izpostavlja tudi, da bi morala biti kot bistvena obravnavana tudi potovanja družinskih članov.

Priporočila bodo začela veljati, ko jih bodo potrdile članice EU. Cilj je, da bi bila sprejeta v prihodnjih tednih. To so sicer le priporočila, končne odločitve so v rokah članic.