Naravni čudež postaja pošast: v enem dnevu na otok prišlo 17.000 obiskovalcev

»Nujno obvestilo! Še en težak dan za naše mesto in naš otok, saj s križarkami pride 17.000 turistov! Prosimo za pozornost in čim manj se gibajte na prostem!« je pred dnevi na facebooku zapisal svetnik Panos Kavalaris. No, na njegovo objavo, ki jo je nato sicer zbrisal, se nihče ni odzval, saj na otoku ni bilo niti enega protesta proti množičnemu turizmu. Pa četudi si tamkajšnje oblasti v zvezi s tem želijo korenitih sprememb.

Ta grški otok, kjer živi vsega skupaj 20.000 ljudi, je lani obiskalo 3,4 milijona turistov. Za vse, ki so odvisni od njih, je to zaradi zaslužka dobra novica. Za domačine, ki se na svojem otoku skoraj ne počutijo več doma, pa slaba. Župan Nikos Zorzos že razmišlja, da bi nekako omejili turistični obisk oziroma da bi lahko na kopno s križark stopilo največ osem tisoč ljudi na dan.

Da bi bilo dobro kaj spremeniti, se, čeprav bi imel morda zaradi tega manj zaslužka, strinja celo eden od tamkajšnjih hotelirjev. »Santorini je naravni čudež, ki bi se lahko spremenil v pošast. Naš življenjski standard je zagotovo padel,« pravi Georgios Damigos, ki od leta 1980 vodi hotel s 14 sobami.

S težavami zaradi masovnega turizma se v zadnjih letih vse bolj srečujejo tudi prebivalci nekaterih najbolj znanih slovenskih turističnih krajev. Ljubljana zaradi tujih gostov postaja vse dražja, domačini pa vse težje najamejo stanovanje, saj je kratkoročno oddajanje stanovanj turistom precej bolj donosno. O tem, kako bi bilo treba omejiti prihode gostov na Bled, je že avgusta 2017 razmišljal direktor Turizma Bled Matjaž Berčon. A na piko ni vzel tujcev, ampak kar Slovence: njegov nasvet je bil, naj Slovenci raje kot poleti na Bled pridemo v katerem drugem letnem času. »Nikakor nisem želel povedati, da so slovenski gostje nezaželeni, temveč sem jih le želel opozoriti na gnečo,« je, ko je njegova izjava doživela negativen sprejem med Slovenci, v svoj bran dejal Berčon.