Nasa po devetih letih upokojila Keplerjev teleskop

Nasin vesoljski observatorij Kepler je porabil vse gorivo, ki mu je omogočalo delovanje, in tako se je 30. oktobra končalo devetletno delo. To je prikazalo, da so planeti v naši galaksiji nekaj običajnega, in ne posebnost, kot je veljalo pred časom.
Že pred meseci so podatki na tem vesoljskem observatoriju kazali na zmanjšan pritisk hidrazinskega raketnega goriva. To je potrebno za vzdrževanje lege in položaja, ki ga mora imeti vesoljski observatorij, da lahko s svojega položaja v vesoljskih globinah išče planete zunaj našega sončnega sistema. Vse od izstrelitve 7. marca 2009 s pomočjo rakete Delta II iz Cape Canaverala so različni vesoljski strokovnjaki, izvedenci in učenjaki potrdili obstoj kar 2681 planetov, ki krožijo okrog drugih zvezd. Ravno tako so zaznali tudi 2899 kandidatov za planet, kot take jih lahko potrdijo pri nadaljnjih proučevanjih.


Skoraj takoj po izstrelitvi Keplerja je skupina strokovnjakov začela zaznavati tuje planete. Izkazalo se je, da je v naši galaksiji več planetov kot zvezd. Mnogo novoodkritih je približno tako velikih kot naša Zemlja. Strokovnjaki so odkrili različne vrste in velikosti novoodkritih svetov. Ti po opisih obsegajo planete, velike kot Jupiter, s temperaturo okrog 1100 stopinj Celzija, pa super zemlje, ki so nekajkrat večje od našega planeta, pa vse do redkih kamnitih svetov, ki naj bi bili na taki razdalji od matične zvezde, da bi to lahko omogočalo obstoj vode, ta pa je eden od pogojev za možnost obstoja življenja. Kepler je našel tudi številne planete, ki so bili po velikosti med Zemljo in Neptunom. Tudi ti, pod pogojem, da so primerno oddaljeni od zvezde, bi lahko bili bogati z vodo in bi lahko celo omogočali katero od oblik življenja. Strokovnjaki so odkrili take, ki niso podobni nobenemu v našem Osončju, nekateri bi bili lahko vodni svetovi, zares vodni, brez celin. Ugotovili so še obstoj planetov, ki so nastali v času nastanka naše galaksije ali pred šestimi milijardami let in pol oziroma pred nastankom našega sončnega sistema. So dve milijardi let starejši od našega planeta in sončnega sistema. Človek si težko predstavlja, kakšno bi lahko bilo življenje na teh planetih.


Zamisel o teleskopu je podal strokovnjak William Borucki že leta 1983, devet let, preden so znanstveniki potrdili obstoj prvega planeta zunaj našega sončnega sistema. Zamislil si je občutljiv instrument, sestavljen iz omrežja svetlobnih detektorjev, povezanih s teleskopom. Ti zaznavajo svetlobo zvezd in tudi razliko v tem, kakšna je svetloba, ko prek nje potuje planet. Gre za t. i. imenovano tranzitno metodo, s katero je mogoče ugotoviti velikost posameznega sveta pa tudi to, ali je svet na njem plinast ali kamnit. S tem se je strokovnjak skupaj z ekipo ukvarjal v znanem Amesovem vesoljskem centru, dokler ni leta 2001 Nasa sprejela predloga za nov raziskovani program. Kepler je bil izbran v programu Discovery, ta zajema razvoj, gradnjo in upravljanje vesoljskih programov, ki obsegajo raziskovanje našega sončnega sistema in vesoljskih globin. Observatorij je zgradila družba Ball Aerospace.


Nato sta ga upravljala Laboratorij za reaktivne pogone v Pasadeni in uprava Nase v Washingtonu. Ko je poletel v vesolje, je tehtal 1040 kilogramov in imel na krovu 12 kilogramov hidrazinskega raketnega goriva, ki je s pomočjo malih raketnih motorjev omogočalo ustrezno lego in položaj v velikih vesoljskih globinah, kakih 137 milijonov kilometrov od Zemlje.
Predvidevali so, da bo deloval tri leta, a je kar devet let, sedem mesecev in 23 dni. Zdaj je od nas oddaljen 151 milijonov kilometrov. Program je stal 692 milijonov dolarjev.