VESOLJE
Nasa prispela do asteroida
Plovilo Osiris-Rex išče kraj za pristanek.
Odpri galerijo
Po dveh letih potovanja skozi vesolje je Nasino plovilo Osiris-Rex v ponedeljek vendarle doseglo starodavni asteroid Bennu, je njegov prvi obiskovalec v milijardi let. Misija je vredna 800 milijonov dolarjev. V nadzorni sobi v Littletonu v ameriški državi Kolorado, kjer so plovilo tudi sestavili, so se znanstveniki veselili, si dajali petke. »Ponosni smo, komaj čakamo, da se začne raziskovanje,« je tvitnil vodilni znanstvenik Dante Lauretta z univerze v Arizoni. To bo prva misija, med katero bo poskušala ameriška vesoljska agencija vzorce asteroida prinesti na Zemljo. Doslej je to uspelo le Japonski.
Srečanje so spremljali v živo, ko se je robotski raziskovalec, ki so ga leta 2016 izstrelili iz Cape Canaverala, bližal asteroidu v obliki diamanta, je Nasa sprejemala fotografije, ki so razkrivale njegove podrobnosti; na 19 kilometrov se mu je približal v ponedeljek, v prihodnjih dnevih pa naj bi se mu še bolj, nobena vesoljska ladja doslej še ni krožila okoli tako majhnega vesoljskega telesa. Plovilo bo ob Bennuju preživelo dve leti. V letu dni bo Osiris-Rex v njegovi orbiti uporabljal svoje znanstvene instrumente, da bi odkril kar najboljšo lokacijo za pristanek; znanstveniki načrtujejo, da bi na asteroidu pristal v dveh letih in pobral nekaj vzorcev.
No, pravzaprav ne gre za klasični pristanek, plovilo bo uporabilo trimetrsko mehansko roko, s katero se bo dotaknilo asteroida ter posesalo delce. Osiris-Rexa potlej čaka še eno potovanje po vesolju, in sicer proti Zemlji, kamor naj bi se vrnil leta 2023, s padalom bo pristal v Utahu. Vzorci bodo največja zbirka iz vesolja po misiji Apolla, ko so astronavti domov prinesli kamenčke z Lune. Nasi je doslej uspelo na Zemljo prinesti prah s kometa, z asteroida pa še ne.
Asteroid, katerega premer znaša okoli 500 metrov in je za sto metrov višji od Empire State Buildinga, so odkrili leta 1999, znanstveniki so potrdili, da bi se utegnil čez okoli 150 let nevarno približati Zemlji. Stik z njim ne pomeni, da bo postal nevarnejši zemljanom, še pravijo ter upajo, da bodo vzorci z Bennuja – robotski raziskovalec naj bi zbral najmanj 60 gramov prahu in peska – pomagali pri odkrivanju novih spoznanj o asteroidih, ki bi utegnili treščiti na Zemljo, obenem pa tudi spoznanj o formiranju planetov in razvoju življenja: Bennu, si obetajo znanstveniki, bi lahko skrival informacije o začetku našega Osončja pred 4,5 milijarde leti. Kot tak, pravijo, je prava astronomska časovna kapsula.
Srečanje so spremljali v živo, ko se je robotski raziskovalec, ki so ga leta 2016 izstrelili iz Cape Canaverala, bližal asteroidu v obliki diamanta, je Nasa sprejemala fotografije, ki so razkrivale njegove podrobnosti; na 19 kilometrov se mu je približal v ponedeljek, v prihodnjih dnevih pa naj bi se mu še bolj, nobena vesoljska ladja doslej še ni krožila okoli tako majhnega vesoljskega telesa. Plovilo bo ob Bennuju preživelo dve leti. V letu dni bo Osiris-Rex v njegovi orbiti uporabljal svoje znanstvene instrumente, da bi odkril kar najboljšo lokacijo za pristanek; znanstveniki načrtujejo, da bi na asteroidu pristal v dveh letih in pobral nekaj vzorcev.
No, pravzaprav ne gre za klasični pristanek, plovilo bo uporabilo trimetrsko mehansko roko, s katero se bo dotaknilo asteroida ter posesalo delce. Osiris-Rexa potlej čaka še eno potovanje po vesolju, in sicer proti Zemlji, kamor naj bi se vrnil leta 2023, s padalom bo pristal v Utahu. Vzorci bodo največja zbirka iz vesolja po misiji Apolla, ko so astronavti domov prinesli kamenčke z Lune. Nasi je doslej uspelo na Zemljo prinesti prah s kometa, z asteroida pa še ne.
Asteroid naj bi skrival informacije o začetku našega Osončja, obenem pomeni nevarnost za Zemljo.
Asteroid, katerega premer znaša okoli 500 metrov in je za sto metrov višji od Empire State Buildinga, so odkrili leta 1999, znanstveniki so potrdili, da bi se utegnil čez okoli 150 let nevarno približati Zemlji. Stik z njim ne pomeni, da bo postal nevarnejši zemljanom, še pravijo ter upajo, da bodo vzorci z Bennuja – robotski raziskovalec naj bi zbral najmanj 60 gramov prahu in peska – pomagali pri odkrivanju novih spoznanj o asteroidih, ki bi utegnili treščiti na Zemljo, obenem pa tudi spoznanj o formiranju planetov in razvoju življenja: Bennu, si obetajo znanstveniki, bi lahko skrival informacije o začetku našega Osončja pred 4,5 milijarde leti. Kot tak, pravijo, je prava astronomska časovna kapsula.