PISMO
Našel 94 let staro sporočilo
Pismo v steklenici razkrilo Angležev pustolovski duh. Hugh Craggs je obplul svet.
Odpri galerijo
Kljub starosti je bilo pismo dobro ohranjeno.
Študent Grant Peters iz Toronta je našel skoraj sto let staro sporočilo v steklenici, napisal ga je najstnik, ki je obplul svet. Peters, 26 let je star, je steklenico našel na Galapaških otokih, natančneje na otoku Floreana, delno je bila zakopana v pesek. V njej je bil zvitek papirja – načet zaradi vremena in starosti, a črke so bile še berljive, na njem pa datum 1. avgust 1924, pisalo je takole: »Hugh Craggs, jahta St. George RTYC. Kdor tole najde, naj priloži sporočilo in nazaj zakoplje ter pošlje razglednico na naslov Hugh Craggs, 50 Ruskin Ave, Manor Park, London E12.«
Seveda si je Peters želel izvedeti več o Hughu Craggsu – in tudi je. Leta 1922 je po smrti očeta Johna, inšpektorja pri Scotlandu Yardu in pesnika, takrat 18-letni Hugh živel v vzhodnem Londonu s tremi brati in mamo Imogen. Hugh je delal v trgovini z nogavicami in pleteninami, a je hrepenel po bolj vznemirljivem, dogodivščin polnem življenju, zato se je poskušal pridružiti ekspediciji na Antarktiko sira Ernesta Shackletona.
Niso ga izbrali, je pa opazil oglas za stevarda na ekspediciji pod vodstvom dr. Cyrila Lockharta Cottla, ki jo je financiral sir Jeremiah Colman iz po gorčici poznane družine; iz Londona naj bi izpluli z 90-tonskim dvojambornikom Malaya. Hugh je pisal dr. Cottlu in si zaradi svojega navdušenja zagotovil prostor med posadko, premagal je 2000 prijavljenih. V pogovoru za časnik je Hugh tik pred izplutjem povedal: »Tako zelo dolgo sem hrepenel po potovanju, dogodivščinah. In vendarle dočakal. Tri leta bomo naokrog, pričakujem, da bom odkril in videl vse, o čemer sem prebiral. Divje zveri, iskali bomo divje živali, divjake, spopadi z domorodci, pripravljeni smo na vse.« Primarni cilj ekspedicije je bilo iskanje novih vrst pliskavk in delfinov.
Dr. Cottle je za isti časnik povedal: »Najverjetneje bomo šli v Vigo, potem na Kanarske otoke, prek Panamskega prekopa, morda do Samoe, severne Nove Gvineje, Singapurja in severne Sumatre, njeni deli so povsem necivilizirani, poseljeni s kanibalskimi domorodci.«
Že nekaj dni po izplutju se je Malaya spopadala z orjaškimi valovi in zavetje poiskala na Kanarskih otokih. Edina žrtev je bil šimpanz, »ki ga je vzel konec, zadavil se je«, je poročal časnik. Pot na Galapaške otroke, kjer je Hugh pustil svoje sporočilo, naj bi trajala več kot tri leta. Mladi Hugh je dobil, kar je iskal, še več: v domovino se ni vrnil, februarja 1926 se je izkrcal v Panami, tri leta pozneje pa se je iz Colona preselil v Cristobal.
Tam je postal bankir in srečal bodočo ženo Gay, imela sta eno hčer. A pustolovski duh je v njem živel naprej, tako močno, da si je želel poiskati več sto milijonov zdajšnjih evrov vreden zaklad iz Lime: zlato in dragulje, ki naj bi jih ukradel angleški kapitan in zakopal v jami na Kokosovem otoku. A našel ga ni. Z ženo sta se leta 1932 preselila v New York, potem na Florido, pa na Antile, od tam v Srednjo in Južno Ameriko. Leta 1984 je Gay umrla, osem let po selitvi v Arizono je umrl tudi on.
Grant je bil navdušen nad vsem, kar je Craggs doživel: »Imel je krasno življenje. Kakšna pustolovščina!«
Hugh je videl oglas za stevarda na ladji Malaya na ekspediciji pod vodstvom dr. Cyrila Lockharta Cottla.
Seveda si je Peters želel izvedeti več o Hughu Craggsu – in tudi je. Leta 1922 je po smrti očeta Johna, inšpektorja pri Scotlandu Yardu in pesnika, takrat 18-letni Hugh živel v vzhodnem Londonu s tremi brati in mamo Imogen. Hugh je delal v trgovini z nogavicami in pleteninami, a je hrepenel po bolj vznemirljivem, dogodivščin polnem življenju, zato se je poskušal pridružiti ekspediciji na Antarktiko sira Ernesta Shackletona.
Grant Peters je navdušen nad življenjem Hugha Craggsa. Foto: FB
Niso ga izbrali, je pa opazil oglas za stevarda na ekspediciji pod vodstvom dr. Cyrila Lockharta Cottla, ki jo je financiral sir Jeremiah Colman iz po gorčici poznane družine; iz Londona naj bi izpluli z 90-tonskim dvojambornikom Malaya. Hugh je pisal dr. Cottlu in si zaradi svojega navdušenja zagotovil prostor med posadko, premagal je 2000 prijavljenih. V pogovoru za časnik je Hugh tik pred izplutjem povedal: »Tako zelo dolgo sem hrepenel po potovanju, dogodivščinah. In vendarle dočakal. Tri leta bomo naokrog, pričakujem, da bom odkril in videl vse, o čemer sem prebiral. Divje zveri, iskali bomo divje živali, divjake, spopadi z domorodci, pripravljeni smo na vse.« Primarni cilj ekspedicije je bilo iskanje novih vrst pliskavk in delfinov.
Peters je delno zakopano steklenico našel na otoku Floreana.
Dr. Cottle je za isti časnik povedal: »Najverjetneje bomo šli v Vigo, potem na Kanarske otoke, prek Panamskega prekopa, morda do Samoe, severne Nove Gvineje, Singapurja in severne Sumatre, njeni deli so povsem necivilizirani, poseljeni s kanibalskimi domorodci.«
Že nekaj dni po izplutju se je Malaya spopadala z orjaškimi valovi in zavetje poiskala na Kanarskih otokih. Edina žrtev je bil šimpanz, »ki ga je vzel konec, zadavil se je«, je poročal časnik. Pot na Galapaške otroke, kjer je Hugh pustil svoje sporočilo, naj bi trajala več kot tri leta. Mladi Hugh je dobil, kar je iskal, še več: v domovino se ni vrnil, februarja 1926 se je izkrcal v Panami, tri leta pozneje pa se je iz Colona preselil v Cristobal.
Pismo v steklenici, ki ga je našel 26-letni Kanadčan, je razkrilo pustolovsko življenje mladega Angleža.
Tam je postal bankir in srečal bodočo ženo Gay, imela sta eno hčer. A pustolovski duh je v njem živel naprej, tako močno, da si je želel poiskati več sto milijonov zdajšnjih evrov vreden zaklad iz Lime: zlato in dragulje, ki naj bi jih ukradel angleški kapitan in zakopal v jami na Kokosovem otoku. A našel ga ni. Z ženo sta se leta 1932 preselila v New York, potem na Florido, pa na Antile, od tam v Srednjo in Južno Ameriko. Leta 1984 je Gay umrla, osem let po selitvi v Arizono je umrl tudi on.
Grant je bil navdušen nad vsem, kar je Craggs doživel: »Imel je krasno življenje. Kakšna pustolovščina!«
