Zgodovino je težko rekonstruirati, toda pri kraju Vrana ob Vranskem jezeru, kjer stoji zadnja turška utrdba hana Jusufpaše Maškovića, to vsako leto zelo dobro uspeva društvu Vranski vitezi in sodelujočim iz Hrvaške in tujine: Slovaške, Češke, Madžarske, BiH, Srbije … in Slovenije. Na ta mednarodni srednjeveški spektakel z bogatim tridnevnim programom, katerega osrednji del so dve kopenski in morska bitka med turško in krščansko vojsko, so letos povabili Ojstriško gospodo iz Turističnega društva Tabor. Pod vodstvom Hani in Feliksa Zamude doma in v svetu predstavljajo občino Tabor, zgodbo o gradu Ojstrica in grofu Schrattenbachu ter nesrečno ljubezen med Friderikom Celjskim in Veroniko Deseniško. Iz Slovenije so sodelovali še gorenjski mojster Janez, ki predstavlja stari tisk na rekonstrukciji Gutenbergove lesene tiskarske stiskalnice, in skupina Tlačani iz Spuhlje pri Ptuju s prikazom življenja tlačanov in kmečkih opravil.
Turki so na tem prostoru vladali vse do leta 1647, ko se je zbrala velika hrvaška vojska.
Slovaška skupina Ursus je izjemno uigrana.
Skupno se je na spektaklu predstavilo 23 skupin, ki ohranjajo srednjeveško izročilo, vštevši sejemsko ponudbo je bilo v treh dneh več sto sodelujočih. Skupine so se vsak večer občinstvu predstavile v povorki po prireditvenem prostoru, sledili so nastopi ob spremljavi gromkih pokov iz srednjeveških topov in mušket (oziroma njihovih replik). Iz globin zgodovine so se pred obiskovalce vrnili vitezi templjarji, malteški vitezi, turški paše, papeški glasniki, vranski priorji. Na prizorišču, kjer je tudi jama z izvirom pitne vode, ki so jo za oskrbo uporabljali že Rimljani (v jami so ostanki njihovega vodovoda), zaživijo srednjeveški tabori, viteški turnirji, stare obrti, igre, vitezi konjeniki, sokolarji, navadno ljudstvo, žonglerji ...
Navdušili so številni artisti.
Glavna privlačnost tridnevne prireditve so uprizoritve prelomnih bitk s turško vojsko.
V prvem prikazu trdnjavo osvoji osmanska vojska, ki je potem na tem območju vladala vse do leta 1647, ko se je na poljih ob Vrani z vseh strani začela zbirati hrvaška vojska in bila slednjič uspešna v boju za povrnitev Vrane. Na bojnem polju naj bi tedaj obležalo 1800 osmanskih vojakov. Trdnjava je bila spet hrvaška, zavojevalci pa so se prek Knina vrnili v Bosno, od koder so tudi prišli. Del osmanske vojske je hotel zbežati z ladjami, a so jih vitezi krščanske vojske premagali tudi na morju. To nočno bitko uprizorijo zadnji dan spektakla v pakoštanskem pristanišču, med obalo in otočkom Sv. Juština, kjer so se zadnjič udarili Hrvati in Turki, ki se po tem niso nikoli več vrnili v te kraje. Prikaz zadnje bitke sklenejo z bogatim ognjemetom, ta je prispodoba veselja takratnih ljudi ob zmagi nad turško vojsko ter seveda poslastica za tisoče domačinov in turistov.
Kralj prodal DalmacijoVrana je kraj bogate in burne preteklosti. Leta 1409 je hrvaško-madžarski kralj Ladislav Neapeljski Benetkam prodal Dalmacijo. Nedolgo zatem ljudstvo ni bilo izpostavljeno samo težavam z zahoda, ampak tudi z vzhoda, saj je turška vojska krenila iz Bosne na osvajalske pohode in v naslednjem stoletju osvojila vse važnejše gradove v bližini.
Ojstriška gospoda na predstavitvi pred začetkom bitke
