NAJDBA
Našli meteorit starejši od Zemlje
Najdba v Sahari je redek artefakt protoplaneta, ki so ga pogoltnili večji planeti. Na območje južne Alžirije je padel pred kakšnimi sto leti.
Odpri galerijo
Zemlje še ni bilo, ko je nastal protoplanet, katerega del je treščil v Saharo. FOTO: Trifonov_evgeniy/Getty Images
Skala, ki so jo maja lani odkrili v Sahari, je starejša kot Zemlja, so sporočili znanstveniki: vesoljski kamen je star 4,6 milijarde let in je najstarejši znani vzorec magme iz vesolja. Na Saharo, natančneje na območje južne Alžirije, je meteorit, imenovan Erg Chech 002 (EC 002), po kraju, kjer so ga našli, padel pred kakšnimi sto leti, pravi geokemik Jean-Alix Barrat z Univerze zahodne Bretanje.
Analize so pokazale, da je bil najverjetneje del skorje protoplaneta, velikega skalnatega telesa, ki naj bi postalo planet. Nekoč je bil magma, a se je ohladil, za to je potreboval vsaj 100.000 let, in se spremenil v trden predmet. Barrat pravi, da obstaja 43 delcev meteorita, nekateri so v velikosti pesti. Takoj je doumel, pravi, da gre za nekaj neobičajnega, in sicer zaradi vulkanskega izvora. Večina meteoritov je iz virov z bazaltno skorjo (hitro ohlajena lava, bogata z železom in magnezijem), ta, ki so ga našli v Sahari, pa je bogat s silicijevim dioksidom (kremenom). Tekstura je zrnata, bež, posejana z zelenimi, rumeno zelenimi in redkeje rumeno rjavimi kristali.
Barrat in njegova kolega ter soavtorja študije Marc Chaussidon s pariškega inštituta za fiziko in Johan Villeneuve, raziskovalec z Univerze Lorraine, so izračunali, da je nastal, ko je bilo naše Osončje staro okoli dva milijona let, to dokazujeta starost in vsebnost mineralov. Gre za zares redek primerek izgubljenega dojenčkastega planeta, ki so ga uničili ali pogoltnili drugi, večji skalnati planeti, ki so se oblikovali bližje Soncu, pravijo in še, da do danes niso proučili nobenega objekta s takimi spektralnimi značilnostmi, kot jih ima EC 002. »Najverjetneje ne bomo našli vzorca, ki bi bil starejši od tega,« pravi Barrat.
Analize so pokazale, da je bil najverjetneje del skorje protoplaneta, velikega skalnatega telesa, ki naj bi postalo planet. Nekoč je bil magma, a se je ohladil, za to je potreboval vsaj 100.000 let, in se spremenil v trden predmet. Barrat pravi, da obstaja 43 delcev meteorita, nekateri so v velikosti pesti. Takoj je doumel, pravi, da gre za nekaj neobičajnega, in sicer zaradi vulkanskega izvora. Večina meteoritov je iz virov z bazaltno skorjo (hitro ohlajena lava, bogata z železom in magnezijem), ta, ki so ga našli v Sahari, pa je bogat s silicijevim dioksidom (kremenom). Tekstura je zrnata, bež, posejana z zelenimi, rumeno zelenimi in redkeje rumeno rjavimi kristali.
Barrat in njegova kolega ter soavtorja študije Marc Chaussidon s pariškega inštituta za fiziko in Johan Villeneuve, raziskovalec z Univerze Lorraine, so izračunali, da je nastal, ko je bilo naše Osončje staro okoli dva milijona let, to dokazujeta starost in vsebnost mineralov. Gre za zares redek primerek izgubljenega dojenčkastega planeta, ki so ga uničili ali pogoltnili drugi, večji skalnati planeti, ki so se oblikovali bližje Soncu, pravijo in še, da do danes niso proučili nobenega objekta s takimi spektralnimi značilnostmi, kot jih ima EC 002. »Najverjetneje ne bomo našli vzorca, ki bi bil starejši od tega,« pravi Barrat.
