Natanko pred 79 leti tragedija v Hirošimi: Ubitih 140.000 ljudi, mesto uničeno v trenutku
V Hirošimi v torek, 6. avgusta, obeležujejo 79. obletnico od uničenja mesta v atomskem bombardiranju, ki ga je izvedla ZDA. Tamkajšnji župan je ljudi pozval, naj se združijo pri pozivu svetovnim voditeljem, naj opustijo jedrsko orožje, medtem ko divjajo svetovni konflikti -ruska invazija na Ukrajino, vojna med Izraelom in Hamasom na Bližnjem vzhodu in drugi.
V Deklaraciji za mir, prebrani med letno slovesnostjo v Spominskem parku miru, je župan Hirošime Kazumi Matsui dejal, da svetovne tragedije, kot je odvrženje atomske bombe, »poglabljajo nezaupanje in strah med narodi, kar krepi javno domnevo, da se moramo zanašati na vojaško silo za rešitev mednarodnih problemov«. To bi, pravi, morali zavrniti.
»Politiki lahko z odločnim zavzemanjem za dialog premagajo tudi kritične situacije,« je po poročanju japonskih medijev dejal župan.
Poudaril je, da je hladno vojno končal dialog med zadnjim voditeljem Sovjetske zveze Mihailom Gorbačovim in tedanjim predsednikom ZDA Ronaldom Reaganom.
Želijo svet brez jedrskega orožja
Premier Fumio Kishida je v govoru na slovesnosti opozoril, da je zagon v smeri sveta brez jedrskega orožja tik pred preobratom, prvič po vrhuncu hladne vojne.
»Naša dolžnost kot edine države, ki je izkusila uporabo jedrskega orožja v vojni, je, da si nenehno prizadevamo za uresničitev sveta brez jedrskega orožja,« je dejal.
Minuta molka je potekala ob 8.15 po lokalnem času, ko je bila 6. avgusta 1945 iz ameriškega bombnika »Enola Gay« odvržena jedrska bomba, ki je v Hirošimi ubila 140.000 ljudi. Druga bomba je bila odvržena tri dni kasneje na Nagasaki, ko je umrlo 70.000 ljudi. Japonska se je predala 15. avgusta.
Slovesnosti se je udeležilo približno 50.000 ljudi, vključno s predstavniki iz 109 držav in EU.
Kako je ginko postal drevo miru
Moč preživetja in miru simbolizirajo drevesa, ki so preživela to katastrofo in danes uspešno rastejo tudi v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani (UL), poroča STA.
Na pobudo profesorja Shin-Ichi Uya z Univerze v Hirošimi, ki ohranja tradicijo preživelih dreves po atomski bombi ter profesorjev Radovana Stanislava Pejovnika in Alenke Malej je Botanični vrt UL zaprosil za semena dveh vrst tovrstnih dreves. Izbrali so dvokrpega ginka in japonski koprivovec.
Semena so v Botaničnem vrtu UL posejali junija 2013.
»Ginko je primer vrste drevesa, ki prikazuje, kako trdoživa je narava. Ta drevesa izvirajo iz obdobja Perma, pred približno 270 milijoni let, ko so na Zemlji še živeli dinozavri. Čeprav je vrsta skupaj z dinozavri skoraj izumrla, so nekatera drevesa vendarle preživela. Ohranili so jih v samostanskih tibetanskih vrtovih, kjer so jih gojili,« je dejal Jože Bavcon, vodja Botaničnega vrta.
Ob eksploziji atomske bombe v Hirošimi je prav ginko ponovno preživel, in to ravno ob porušenem samostanu približno en kilometer od središča atomskega udara. »Bilo je edino drevo, ki je ostalo, in to najbližje atomskemu udaru,« je poudaril Bavcon.
