Nedaleč od Slovenije dekleta prodajajo za 120 tisočakov

Dekleta v starosti od 11 do 25 let in celo mlajša so največkrat tarča spletnih prevarantov in plenilcev, ki se ukvarjajo s trgovino z ljudmi. V Srbiji so nedavno razkrili zastrašujoč podatek, da cena deklet na črnem trgu dosega tudi do 120.000 evrov, piše srbski Blic.

Po neuradnih podatkih, ki jih navaja Blic, so otroci iz Srbije in Rusije najdražji na trgu. Med kriminalno trgovino z ljudmi šteje tudi posvajanje otrok oziroma vsaka prodaja in nezakonito posedovanje. Po zadnjih podatkih Centra za zaščito žrtev trgovine z ljudmi so lani v Srbiji našteli 76 žrtev, med njimi 71 srbske nacionalnosti. Kolikšno je dejansko število, nihče prav zares ne ve.

Trgovina z ljudmi najhitreje rastoča panoga organiziranega kriminala

»Velik zaslužek in malo možnosti, da bodo trgovce ujeli, so vzrok, da je ta kriminalna industrija v razcvetu,« je povedala Aleksandra Urošević iz nevladne organizacije Unitas (United To Fight Against Human Trafficking). Dodala je, da gre za najhitreje rastočo panogo kriminalne industrije, ki letno ustvarja dobiček večji od 152 bilijonov. 

»Trgovci za osebo, ki jo kupijo, dobijo povrnjen denar v sedmih dneh,« je dodala Uroševićeva. »Med žrtvami so najpogosteje dekleta, stara od 11 do 25 let, in pogosteje prihajajo iz revnih družin, a tarče postajajo tudi dekleta premožnejših staršev, ki na spletu objavljajo podrobnosti iz svojega življenja in so lahka tarča trgovcev.«

Najpogostejši primeri trgovine z ljudmi v Sloveniji

2. decembra smo obeležili mednarodni dan odprave suženjstva. Izraz suženjstvo danes vključuje različne vrste izkoriščanja, kot so prisilno delo, prekomerno delo, prisilna prostitucija, pa tudi primere otroškega dela, prisilne poroke in tako imenovane dolžniške obveznice ...

V letu 2018 je slovenska policija zaznala in obravnavala več pojavnih oblik trgovine z ljudmi. Najpogosteje je obravnavala primere trgovine z ljudmi zaradi izkoriščanja, prostitucije in drugih spolnih zlorab, prav tako je v tej zvezi zaznala sume izkoriščanja različnih oblik prisilnega dela (prisilno beračenje, prisilno delo, služabništvo ipd.). V večini primerov so storilci državljani Slovenije, žrtve pa običajno prihajajo iz tretjih držav.

Žrtev trgovine z ljudmi lahko postane kdor koli, ne glede na spol, starost, izobrazbo, poklic, narodnostno pripadnost, kraj bivanja ali želje, so ob 2. decembru navedli na spletni strani Društva ključ, ki se tudi bori proti trgovini z ljudmi.