VMESNA POSTAJA
Nekdanji minister dostavlja hrano, zasluži 15 evrov na uro
Nekdanji minister ne zna nemško, zato se jezik uči pred službo.
Odpri galerijo
Sajed Sadat se svoje službe ne sramuje. FOTO: Youtube
Še pred leti je bil Sajed Sadat minister v Afganistanu. Zdaj v Leipzigu dostavlja hrano na kolesu, med tednom šest ur na dan ter med poldnevom in 22. uro ob sobotah in nedeljah. »Ne sramujem se, posel je posel.«
Sadat je eden izmed mnogih Afganistancev, ki so našli novi dom v Nemčiji. Od leta 2015 je za azil v Nemčiji zaprosilo okoli 210.000 Afganistancev. Odkar so oblast v tej državi prevzeli talibani, je Nemčija evakuirala še okoli 4000 Afganistancev. Sadatova pot v Nemčijo je bila manj dramatična. Med letoma 2016 in 2018 je bil minister za komunikacijo, a je odstopil, ker ni več prenašal korupcije v vladnih vrstah. Nato je delal kot svetovalec v telekomunikacijskem sektorju, leta 2020 pa se je odločil državo zapustiti. Sadat ima tudi britansko državljanstvo, a na Otoku ni našel dela v svoji stroki, zato se je odločil za Nemčijo. Neznanje nemščine mu je otežilo iskanje nove zaposlitve. Odločil se je naučiti jezik, a mu je načrt prekrižala pandemija novega koronavirusa. Sedaj se uči nemščino štiri ure na dan, preden sede na kolo in začne razvažati hrano.
Sadat je plačan 15 evrov na uro, kar je dovolj za življenjske stroške in najemnino 420 evrov na mesec. Prepričan je, da je njegova trenutna služba prehodna, dokler ne najde česa boljšega. Meni, da bi lahko nemški vladi svetoval glede Afganistana.
Sadat je eden izmed mnogih Afganistancev, ki so našli novi dom v Nemčiji. Od leta 2015 je za azil v Nemčiji zaprosilo okoli 210.000 Afganistancev. Odkar so oblast v tej državi prevzeli talibani, je Nemčija evakuirala še okoli 4000 Afganistancev. Sadatova pot v Nemčijo je bila manj dramatična. Med letoma 2016 in 2018 je bil minister za komunikacijo, a je odstopil, ker ni več prenašal korupcije v vladnih vrstah. Nato je delal kot svetovalec v telekomunikacijskem sektorju, leta 2020 pa se je odločil državo zapustiti. Sadat ima tudi britansko državljanstvo, a na Otoku ni našel dela v svoji stroki, zato se je odločil za Nemčijo. Neznanje nemščine mu je otežilo iskanje nove zaposlitve. Odločil se je naučiti jezik, a mu je načrt prekrižala pandemija novega koronavirusa. Sedaj se uči nemščino štiri ure na dan, preden sede na kolo in začne razvažati hrano.
Sadat je plačan 15 evrov na uro, kar je dovolj za življenjske stroške in najemnino 420 evrov na mesec. Prepričan je, da je njegova trenutna služba prehodna, dokler ne najde česa boljšega. Meni, da bi lahko nemški vladi svetoval glede Afganistana.
