Nemški kancler govoril s Putinom: znano, kaj sta se dogovorila
Nemški kancler Olaf Scholz je ruskega predsednika Vladimirja Putina danes pozval k takojšnji ustavitvi vseh sovražnosti v Ukrajini in zahteval, da se omogoči dostop za humanitarno pomoč na območjih spopadov, so sporočili iz Scholzevega urada. Scholz je v enournem telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom izrazil veliko zaskrbljenost. Iz Ukrajine že nekaj dni prihajajo »grozne slike in informacije«, so sporočili iz kanclerjevega urada. Scholz je pri tem Putina pozval, naj nemudoma ustavi vse sovražnosti v Ukrajini. Zahteval je tudi, da se omogoči dostop za humanitarno pomoč na območjih spopadov, kar je sporočil tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Hebestreit.
Putin pa je kanclerja obvestil, da Rusija ta konec tedna načrtuje tretji krog pogovorov z Ukrajino. V okviru drugega kroga pogovorov med rusko in ukrajinsko delegacijo, na katerih si prizadevajo doseči prekinitev ognja, sta strani v četrtek dosegli dogovor o vzpostavitvi humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov. Voditelja sta se dogovorila, da bosta pogovore kmalu nadaljevala, poroča dpa.
Rusi prepovedali proteste
Oblasti v Moskvi so zavrnile izdajo dovoljenja za demonstracije nasprotnikov invazije na Ukrajino in podpornikov ruskih oboroženih sil. Mesto je prepoved utemeljilo s pandemijo covida 19. Moskovska mestna uprava je prejela več prijav za demonstracije s 25.000 do 100.000 udeleženci.
Oblasti medtem niso razkrile, kdo je prijavil shode in ob kateri priložnosti. Opozicijska stranka Jabloko je sicer ostro kritizirala rusko invazijo na Ukrajino in napovedala organizacijo protestnega pohoda v Moskvi. Nasprotnike vojne v Ukrajini so pozvali, naj svoje nasprotovanje objavijo na družbenih omrežjih in organizirajo peticije. Po poročanju spletnega portala Meduza so se oglasili tudi podporniki tega, kar Kremelj imenuje »posebna vojaška operacija« v Ukrajini.
V Moskvi so zaradi pandemije že dolgo prepovedane demonstracije. Kljub temu so ljudje v preteklih dneh v več deset ruskih mestih protestirali proti vojni v Ukrajini, čeprav so jim grozile aretacije, visoke kazni in policijsko nasilje. Do zdaj je bilo zaradi protestov pridržanih že več tisoč ljudi.
