Nenasitni želvak rešil vrsto
Junak programa razmnoževanja na otoku Santa Cruz. Po 80 letih gre domov, zaplodil je okoli 800 potomcev.
Odpri galerijo
Odhaja v zasluženi pokoj. FOTO: Guliver/Getty Images
Še pred pol stoletja je na galapaškem otoku Española živelo le štirinajst pripadnikov vrste Chelonoidis hoodensis, dvanajst samic in dva samca. Eden od korenjakov, Diego, je življenje posvetil reševanju svoje vrste, se je izkazalo, saj naj bi zaplodil več sto potomcev, najverjetneje okoli 800.
Junak, ki tehta 80 kilogramov, je dolg 90 centimetrov, visok pa meter in pol, če se resnično potrudi in stegne vrat, seveda, zdaj končuje poslanstvo v programu razmnoževanja na otoku Santa Cruz v južni Kaliforniji, prav Diegovo dejavno udejstvovanje, točneje, njegova spolna nenasitnost, je zaslužno, da je vrsta preživela, so prepričani strokovnjaki, zadovoljni, da je njihov program, ki se zdaj končuje, naravi vrnil kar 2000 novih orjaških želv. Diego se tako po osemdesetih letih, ko ga je znanstvena odprava odpeljala na pomembno misijo, vrača domov, v naravno okolje, kjer bo po predvidevanjih doživel starost krepko čez sto let; najstarejša velika galapaška želva je sicer v ujetništvu dočakala kar 170 let.
Otočje Galápagos, ki leži 900 kilometrov zahodno od Ekvadorja, je del Unescovega seznama svetovne dediščine in slovi po izjemni flori in favni. Številne avtohtone živalske vrste, vključno z želvami in galapaškimi pingvini, edino vrsto pingvinov na severni polobli, navdušujejo znanstvenike in raziskovalce divjine, navdihnile so tudi Charlesa Darwina pri razvoju evolucijske teorije.
Po predvidevanjih bo živel več kot 100 let.
Junak, ki tehta 80 kilogramov, je dolg 90 centimetrov, visok pa meter in pol, če se resnično potrudi in stegne vrat, seveda, zdaj končuje poslanstvo v programu razmnoževanja na otoku Santa Cruz v južni Kaliforniji, prav Diegovo dejavno udejstvovanje, točneje, njegova spolna nenasitnost, je zaslužno, da je vrsta preživela, so prepričani strokovnjaki, zadovoljni, da je njihov program, ki se zdaj končuje, naravi vrnil kar 2000 novih orjaških želv. Diego se tako po osemdesetih letih, ko ga je znanstvena odprava odpeljala na pomembno misijo, vrača domov, v naravno okolje, kjer bo po predvidevanjih doživel starost krepko čez sto let; najstarejša velika galapaška želva je sicer v ujetništvu dočakala kar 170 let.
Otočje Galápagos, ki leži 900 kilometrov zahodno od Ekvadorja, je del Unescovega seznama svetovne dediščine in slovi po izjemni flori in favni. Številne avtohtone živalske vrste, vključno z želvami in galapaškimi pingvini, edino vrsto pingvinov na severni polobli, navdušujejo znanstvenike in raziskovalce divjine, navdihnile so tudi Charlesa Darwina pri razvoju evolucijske teorije.
