Neptunova luna je črna kot asfalt

Najmanjši mesec okoli Neptuna, najbolj oddaljenega plinastega orjaka v našem sončnem sistemu, je končno dobil ime: nič več ni Neptun XIV oziroma S/2004 N1, postal je Hipokamp. Znanstveniki so razkrili še, kako se je ta mali Neptunov sopotnik znašel na kraju, kjer naj ne bi bilo ničesar.

Odkrili so ga povsem po naključju. Znanstvenik s kalifornijskega inštituta Seti Mark Showalter je obstoj Neptunove lune oznanil že leta 2013, ko je proučeval posnetke Neptuna, narejene s teleskopom Hubble. Uporabil je tehniko, s katero je poskušal kompenzirati gibanje telesa v orbiti ter spajanja več fotografij hkrati, da bi izostril motne podrobnosti, ko ga je prešinilo, da bi razširil preiskavo na znatno širše območje. Na seriji fotografij, posnetih leta 2009, je našel dokaj očitno točko. Začel je proučevati še starejše fotografije in našel isti objekt na še nekaterih posnetkih, narejenih po letu 2004. Vse fotografije so bile javnosti dostopne več let, a Showalter je prvi doumel, da nekaj skrivajo.

Gre za majhen in zelo hiter objekt, ki ga Hubblov teleskop ni mogel neposredno ujeti in posneti. V najnovejši študiji, objavljeni sredi prejšnjega tedna v publikaciji Nature, so Showalter in kolegi uporabili inovativni pristop, v katerem so spojili osem fotografij petminutne ekspozicije, da bi dobili eno fotografijo male lune, njeno obliko in velikost. In uspelo jim je. Po pravilih mednarodnega astronomskega združenja morajo dobiti meseci okoli Neptuna imena, povezana z grško ali rimsko mitologijo in morjem, Neptun je po rimski mitologijo namreč bog morja. Showalter, strastni potapljač, je luno poimenoval Hipokamp, po mitološkem bitju s konjsko glavo in ribjim repom, ki je vleklo Neptunovo kočijo, pa tudi po morskem konjičku, katerega latinsko ime je Hippocampus. No, Hipokamp okoli Neptuna dirja s hitrostjo devet kilometrov na sekundo, kar je 24-krat hitrejše od zvoka in skoraj desetkrat hitreje od naše Lune, ki kroži okoli Zemlje. Od Neptuna je oddaljena 105.250 kilometrov in je najmanjša od Neptunovih 14 znanih lun, meri 34 kilometrov v premeru, njena površina je črna kot asfalt, kar je še dodatni razlog, da jo je bilo na posnetkih tako težko opaziti.


Večino lun v orbiti Neptuna je leta 1989 odkrila sonda Voyager 2, edina, ki je kdaj obiskala ta najbolj oddaljen planet v našem Osončju. Toda majhnega in temnega Hipokampa ni opazila. Showalter je pregledal še Voyagerjeve posnetke, a čeprav so bili nekateri narejeni res od blizu, je bil Hipokamp vsakokrat zunaj kadra.

Znanstveniki verjamejo, da je luna nastala zaradi uničujočega dogajanja v zgodovini Neptuna, udara kometa v sosednjo luno Proteus. Od silnega udarca je na Proteusu nastal krater Faros, širok več kot 230 kilometrov, v vesolje pa je odletelo dovolj materiala za kar 50 Hipokampov. V milijardah let po udaru kometa se je, predpostavljajo znanstveniki, del tega kamenja in prahu spojil v novo luno, Hipokamp.