GROŽNJA Z JUGA
Nevarnost za hrvaške otoke, kam bomo hodili na morje?
Dežela tisočerih otokov bi do konca stoletja postala dežela nekaj sto.
Odpri galerijo
Zlatni rat blizu Bola na Braču. FOTO: Reuters
Najnovejše raziskave strokovnjakov, zbranih okoli Erica Rignota, znanstvenika z univerze Kalifornija Irvine, ki dela tudi za ameriško vesoljsko agencijo Nasa, je pokazala, da se vzhod Antarktike topi šestkrat hitreje kot se je v 70. letih prejšnjega stoletja. Izračunali so, da se je med letoma 1979 in 1989 na Antarktiki vsako leto stalilo 40 milijard ton ledu, od 2009 do danes pa vsako leto s tega kontinenta odpade 252 milijard ton ledu.
Če se bo taljenje Antarktike nadaljevalo s tako hitrostjo, potem majhnim otokom in področjem na nizki nadmorski višini grozijo velike poplave, je povedal Rignot. Pred desetletjem so znanstveniki predvidevali, da se bo gladina svetovnega morja zaradi taljenja ledenikov do leta 2100 dvignila za 86 centimetrov, a so to kmalu dvignili na 1,5 metra. Rignot in njegova ekipa ocenjujeta, da bi se, če bi se Antarktika v celoti stalila, do leta 2100 gladina morij dvignila za 10 metrov.
Hrvati ob tem ugotavljajo, da bi to pomenilo, da njihova država ne bi bila več dežela tisočerih otokov (ob hrvaški obali je 79 otokov, 525 otočkov ter 642 čeri in grebenov), ampak le še nekaj sto. Med drugimi bi izginil Goli otok, Lošinj bi sestavljali štirje otočki, Rab trije otočki, Pag pa bi zaradi erozije verjetno izginil. Slabo bi se godilo tudi mestom na hrvaški obali, saj bi bila večinoma uničena.
Če se bo taljenje Antarktike nadaljevalo s tako hitrostjo, potem majhnim otokom in področjem na nizki nadmorski višini grozijo velike poplave, je povedal Rignot. Pred desetletjem so znanstveniki predvidevali, da se bo gladina svetovnega morja zaradi taljenja ledenikov do leta 2100 dvignila za 86 centimetrov, a so to kmalu dvignili na 1,5 metra. Rignot in njegova ekipa ocenjujeta, da bi se, če bi se Antarktika v celoti stalila, do leta 2100 gladina morij dvignila za 10 metrov.
Hrvati ob tem ugotavljajo, da bi to pomenilo, da njihova država ne bi bila več dežela tisočerih otokov (ob hrvaški obali je 79 otokov, 525 otočkov ter 642 čeri in grebenov), ampak le še nekaj sto. Med drugimi bi izginil Goli otok, Lošinj bi sestavljali štirje otočki, Rab trije otočki, Pag pa bi zaradi erozije verjetno izginil. Slabo bi se godilo tudi mestom na hrvaški obali, saj bi bila večinoma uničena.
