OBNOVA
Ni še jasno, kakšen bo obnovljeni Notre Dame
Francoski predsednik se nagiba k inovativnim rešitvam. Kako dolgo bo trajala obnova, ne ve nihče.
Odpri galerijo
Ognjeni zublji so pogoltnili stolpič.
Šest mesecev potem, ko je 15. aprila ogenj zajel pariško katedralo Notre Dame iz 13. stoletja in uničil streho ter stolpič, je postalo jasno, da bo obnova precej bolj zapletena, kot so domnevali. Delavci so morali najprej očistiti precej svinca, ki se je stopil s strehe in onesnažil območje okoli katedrale, kritiki pa pravijo, da odgovorni niso takoj posvarili javnosti na to tveganje.
Prva naloga je odpraviti tveganje za obokani strop, glavna nevarnost je 500-tonski oder, postavljen še pred požarom zaradi obnovitvenih del. Škoda, ki bi jo naredil samo en padli oder, bi bila nepopravljiva, odgovorni pa se bojijo, da bi se lahko med njegovo odstranitvijo podrl še del katedrale, ob katero je naslonjen.
»Ne gre za nemogoče scenarije, temveč kruto realnost,« pravi Christophe-Charles Rousselot, generalni direktor sklada Notre Dame, ki nadzoruje zbiranje donacij za obnovo slavne katedrale.
A še preden začnejo obnovo, morajo zavarovati zgradbo, še vedno namreč obstaja tveganje, da se bo zrušila.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je takoj po požaru dejal, da bo obnova končana spomladi 2024, pred poletnimi olimpijskimi igrami, ki jih bo gostil Pariz. »Znova bomo zgradili katedralo, še lepšo, kot je bila, rad bi videl, da je dokončana v petih letih,« je sporočil prek državne televizije 16. aprila, dan po uničujočem ognju. »In tega smo sposobni,« je še pristavil.
No, kako naj bi bila videti, se še niso zedinili.
Francoski predsednik se bolj nagiba k inovativni rešitvi, a mnogi strokovnjaki poudarjajo, da mora biti stolpič, integralni del cerkve, prav tak, kakršen je bil pred požarom. »Biti mora tak kot prej,« meni Philippe Villeneuve, arhitekt, ki so ga zadolžili za obnovo katedrale, njegovo mnenje pa podpirajo tudi potomci Eugèna Emmanuela Viollet-le-Duca, francoskega arhitekta, ki je oblikoval stolpič.
Vlada niti ni izključila možnosti mednarodnega tekmovanja, da bi arhitekti pač ustvarili nekaj povsem novega. A šele konec prihodnjega leta se bodo lahko odločili, kako bodo obnovili katedralo, restavracija pa se, tako domnevajo, ne bo začela pred 2021. Strokovnjaki še raziskujejo originalne načrte, da bo obnova čim bolj natančna.
»Načrti, ki so jih večkrat preoblikovali, so delni in nenatančni,« pravi Remi Fromont, eden od arhitektov, ki pripravljajo natančne načrte. V Belgiji rojeni Andrew Tallon, ki je umrl leta 2018, star 49 let, je opravil dragoceno delo, ko je leta 2010 z laserjem poskeniral notranjost katedrale in poskrbel za pomembno dediščino. »A še vedno obstaja nekaj dvoma, saj niso vse kapele sistematično poskenirane,« pravi Fromont.
In tudi denar je problem, v tem trenutku je »še nemogoče reči, koliko bo stala obnova in tudi, kako dolgo bo trajala«, je dejal pariški nadškof Michel Aupetit. Takoj po požaru so premožni Francozi obljubili pomoč pri obnovi, najbogatejši Francoz Bernard Arnault je septembra podpisal dogovor o donaciji 220 milijonov dolarjev, prav tako družina Pinault, ki je obljubila 110 milijonov dolarjev, dodatnih 99 milijonov je obljubil naftni gigant Total.
Ljubitelji zgodovinske mojstrovine, domačini ali turisti, arhitekturni navdušenci ali romarji bodo morali še počakati, preden bo katedrala spet njihova. »Počutim se kot sirota, kot bi žalovala,« pravi 70-letna Michele Chevalier, redna obiskovalka Notre Dama, ki je bila v cerkvi, ko so jo evakuirali. »Še vedno molim, a ni isto.«
Francoski predsednik si želi, da bi bila obnova končana do pomladi 2024.
Prva naloga je odpraviti tveganje za obokani strop, glavna nevarnost je 500-tonski oder, postavljen še pred požarom zaradi obnovitvenih del. Škoda, ki bi jo naredil samo en padli oder, bi bila nepopravljiva, odgovorni pa se bojijo, da bi se lahko med njegovo odstranitvijo podrl še del katedrale, ob katero je naslonjen.
»Ne gre za nemogoče scenarije, temveč kruto realnost,« pravi Christophe-Charles Rousselot, generalni direktor sklada Notre Dame, ki nadzoruje zbiranje donacij za obnovo slavne katedrale.
A še preden začnejo obnovo, morajo zavarovati zgradbo, še vedno namreč obstaja tveganje, da se bo zrušila.
Raziskujejo originalne načrte
Francoski predsednik Emmanuel Macron je takoj po požaru dejal, da bo obnova končana spomladi 2024, pred poletnimi olimpijskimi igrami, ki jih bo gostil Pariz. »Znova bomo zgradili katedralo, še lepšo, kot je bila, rad bi videl, da je dokončana v petih letih,« je sporočil prek državne televizije 16. aprila, dan po uničujočem ognju. »In tega smo sposobni,« je še pristavil.
No, kako naj bi bila videti, se še niso zedinili.
Dva meseca po požaru so imeli v katedrali mašo, s čeladami na glavah.
Francoski predsednik se bolj nagiba k inovativni rešitvi, a mnogi strokovnjaki poudarjajo, da mora biti stolpič, integralni del cerkve, prav tak, kakršen je bil pred požarom. »Biti mora tak kot prej,« meni Philippe Villeneuve, arhitekt, ki so ga zadolžili za obnovo katedrale, njegovo mnenje pa podpirajo tudi potomci Eugèna Emmanuela Viollet-le-Duca, francoskega arhitekta, ki je oblikoval stolpič.
Vlada niti ni izključila možnosti mednarodnega tekmovanja, da bi arhitekti pač ustvarili nekaj povsem novega. A šele konec prihodnjega leta se bodo lahko odločili, kako bodo obnovili katedralo, restavracija pa se, tako domnevajo, ne bo začela pred 2021. Strokovnjaki še raziskujejo originalne načrte, da bo obnova čim bolj natančna.
Aprilski požar je uničil streho slavne cerkve. FOTOGRAFIJE: REUTERS
»Načrti, ki so jih večkrat preoblikovali, so delni in nenatančni,« pravi Remi Fromont, eden od arhitektov, ki pripravljajo natančne načrte. V Belgiji rojeni Andrew Tallon, ki je umrl leta 2018, star 49 let, je opravil dragoceno delo, ko je leta 2010 z laserjem poskeniral notranjost katedrale in poskrbel za pomembno dediščino. »A še vedno obstaja nekaj dvoma, saj niso vse kapele sistematično poskenirane,« pravi Fromont.
Obljubili milijone
In tudi denar je problem, v tem trenutku je »še nemogoče reči, koliko bo stala obnova in tudi, kako dolgo bo trajala«, je dejal pariški nadškof Michel Aupetit. Takoj po požaru so premožni Francozi obljubili pomoč pri obnovi, najbogatejši Francoz Bernard Arnault je septembra podpisal dogovor o donaciji 220 milijonov dolarjev, prav tako družina Pinault, ki je obljubila 110 milijonov dolarjev, dodatnih 99 milijonov je obljubil naftni gigant Total.
15.
aprila je požar uničil katedralo.
aprila je požar uničil katedralo.
Ljubitelji zgodovinske mojstrovine, domačini ali turisti, arhitekturni navdušenci ali romarji bodo morali še počakati, preden bo katedrala spet njihova. »Počutim se kot sirota, kot bi žalovala,« pravi 70-letna Michele Chevalier, redna obiskovalka Notre Dama, ki je bila v cerkvi, ko so jo evakuirali. »Še vedno molim, a ni isto.«
